Soočenje odgovorov na SIOL-u: izločiti posrednike, zdravnike na čelo zavodov

Odgovore kandidatov na postavljena vprašanja so primerjali na spletnem portalu SiolNET: S katerimi ukrepi bi zmanjšali korupcijo v slovenskem zdravstvu? Moj odgovor je sistem naročanja neposredno pri proizvajalcih in zaščita prijaviteljev.

Ukrepi so znani, le volje za njihovo uporabo (še) ni dovolj. V glavnem gre za dvoje: spremeniti sistem naročanja (brez posrednikov) in dovolj zaščititi tiste posameznike, ki upajo opozarjati na korupcijo. Kolikor spremljam, so v Sloveniji na tem področju največ naredili mediji z razkritjem nepravilnosti, ki (lahko) vodijo v korupcijo. Poskrbeti je treba za varnost prijaviteljev korupcije. Na potezi je zdaj vlada s spremembami zakonodaje, ki bo možnosti za korupcijo zmanjšala na minimum.

Še odgovor protikandidata, dr. Andrej Možine:

Najboljša pot je preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v smeri poslovne avtonomije. V taki obliki je daleč najmanj možnosti za slabo poslovno prakso in korupcijo. Z javnimi razpisi veliko ne dosežemo, lahko bi celo rekli, da gre za legalizirano korupcijo. Nekaj lahko pripomorejo preventivni ukrepi s tako imenovanimi registri primerljivih sklopov medicinskega materiala, ki se jih objavlja na javnem portalu in so ogledalo menedžmentu oziroma njihovi praksi.

Menim, da mora biti na čelu zdravstvenih ustanov zdravnik z menedžerskim znanjem in vodstvenimi sposobnostmi. Argument za to so opravljene raziskave v katerih so ugotovili, da je takšno vodenje najbolj učinkovito in tudi varno za bolnike.

Povezava na prispevek, SiolNET.

Maja Rus Makovec se predstavi

Maja Rus Makovec je moja kolegica že dolgo vrsto let. Skupaj sva naredili velike korake na področju raziskav odvisnosti od alkohola in se izšolali v sistemski družinski terapiji. Ta nama je dala skupni okvir in orodje za premislek o vseh pomembnih zadevah, tudi o ZZP.

Kako sem se naučila nekaj pomembnih zadev v medicini

Piše: Maja Rus Makovec

Na zunaj gledano nimam kaj preveč za druge zanimivega življenja. Zagreta sem za načela zdravega življenja in jih preveč mlačno izpolnjujem. Z možem sva že dolgo skupaj, imam dva odrasla otroka in kužka. Živimo v stolpnici. Upam, da bo otrokoma uspelo dobiti službo. Starša sta umrla, sta bila pa razširjen del družine. Zaradi njune pomoči pri otrocih sem delala tako rekoč brez bolniških odsotnosti. Pogrešam ju, rada bi jima vračala skrb.

V svoji primarni družini sem prva, ki je postala zdravnica in ni bilo lahko razumeti medicinskega sistema. Moj poseben študijski dosežek je bil, da sem padla na vseh kolokvijih v prvem semestru prvega letnika fakultete. Končala sem kot četrta v svoji generaciji, ker sem uspela končno razumeti, kako deluje sistem študija. Zato verjamem, da lahko študentom medicine pomagamo narediti preobrat.

Moji začetni vtisi v službi so bili, da ne vem, za kaj gre in vendar kar nekaj delam. Nekaj starejših kolegov je bilo takih, da se jim je ljubilo učiti mlajše kolege in zaradi njih sem sploh lahko začela delati kot specialist. Naučili so me, da ne morem zahtevati od mladih kolegov tistega, česar jih nisem naučila. Pogosto sem doživela, da so kolegi iz enega strokovnega dela medicine govorili o drugih, da nimajo pojma. V začetku je bilo zabavno tako govoriti o drugih. Ni bilo pa zabavno, ko se je tako govorilo tudi o moji stroki. To me je naučilo, da se najbolj splača biti do vseh kolegov dostojen, ker potem lahko pričakuješ, da bodo drugi do tebe dostojni.

Nekajkrat sem bila v hudi stiski kot družinski član bolnika in je ravnanje druge strani bolelo. Naučila sem se, da lahko medicinski sistem tudi prizadene svoje uporabnike. Zato verjamem, da se moramo zdravniki opravičiti, če napravimo kaj narobe, in nam bo največkrat odpuščeno.

Veliko se je govorilo, da moramo znati zdravniki postavljati meje in pravo distanco. Nekajkrat so mi pomagali kolegi tako, da se niso varovali, ampak so pomagali, tudi ko so bili utrujeni ali zelo zasedeni. Naučili so me, da je treba delati naprej, tudi ko smo utrujeni ali zelo zasedeni. Veliko mi pomeni poznati kolege, ki razumejo, da kdaj potrebujemo počitek in mir. Včasih se doma delam, da nekaj študiram in na skrivaj berem kriminalko.

Večkrat v tem obdobju razmišljam o vzorih.

Nekaj učiteljev zdravnikov se je imenitno odrezalo. Enega se bom spomnila. Bogomil Vargazon je kot profesor interne medicine opravljal veliko vizito na Petru Držaju. Jaz brucka na vajah iz nege. Sledila sem viziti kot nek oddaljen neusidran komet. Prof. Vargazon (sklonjeno šepne zdravniku): Kdo je ta? Zdravnik (polglasno): Ne zmenite se zanjo, brucka. Prof. Vargazon: Ne tako. In me je povabil k sebi in natančno in razumljivo razložil prav vsakega pacienta. Ko je odhajal v pokoj, sem se znašla kot nekakšna predstavnica letnika ob uradnem slovesu. Vprašali so, ali ima kdo kaj za povedati s strani študentov. Hotela sem povedati, kako zelo človek/učitelj na mestu je bil, pa se nisem opogumila. Hvaležna za priložnost, da lahko povem ob tej priložnosti. Naučila sem se, da je pomembno, da si kolegi občasno povemo, kako dobro je, da smo si v oporo. Zdenko poznam in vem, da pozna in ceni taka izkustvena učenja; z njo bo več opore, ko nam bo težko.

Osebni pogled mlade zdravnice na specializacije – preprosto morate prebrati

Pišejo mi mladi zdravniki in zdravnice in vse bolj jasno postaja, da se moramo lotiti sprememb, če hočemo, da nas bodo zdravili zdravniki z dušo. Zdravniki, ki vidijo bolnika kot človeka, zdravniki, ki tudi sami želijo ostati ljudje.
Mladi zdravniki, hvala za vašo odkritost, iskrenost in pogum. Hvala tudi tistim, ki razmišljate podobno, a se iz različnih razlogov ne morete izpostaviti. Razumem vas in pozitivne spremembe v zbornici pod mojim vodstvom boste lahko občutili vsi.
“Predvsem si želim, da bi Zdravniška zbornica postala prijateljica tudi mladih zdravnikov,  specializantov in mladih specialistov. Kajti do sedaj nas je veliko vse prevečkrat ugotovilo, da smo imeli s strani ZZS same težave in finančni strošek, od ZZS smo prejeli malo ali nič razumevanja za svoje težave, kaj šele kakšno pomoč. Tudi mi smo zdravniki in člani ZZS, ne pa le blato, ki se zalepi na podplat, ta občutek imamo prevečkrat. Želim si, da bi se to spremenilo.”
Na temo “kje vas čevelj žuli” imam še kaj dodati: Predvsem je tu rigiden, premalo učinkovit, predolg sistem specializacij, kjer si kot specializant v podrejenem položaju, skoraj brez pravic in če želiš (itak moraš) dokončati specializacijo, moraš brez ugovorov vse postoriti, kar ti naložijo nadrejeni (razen če imaš starše na položajih, potem je lahko drugače).
Ko končno končaš specializacijo, si nesvoboden, moraš oddelati svoj finančni dolg tej regiji, ustanovi, javnem sektorju, seveda spet brez ugovorov. In potem boš morda končno “svoboden”, ampak takrat žal ugotoviš, da si že star. Kot da med specializacijo nisi nič delal, celo garal, ampak si se milostno le izobraževal. Bog ne daj, če si iz takšnega ali drugačnega razloga zamenjal specializacijo, saj potem res nimaš nobene druge možnosti, kot da to obstoječo dokončaš in oddelaš dolg, pa tudi če vmes ugotoviš, da to ni to. Ni problema, saj bomo itak vsi živeli 90 let, no mogoče zdravnice ravno ne.
Zakaj si sami ne plačamo želene specializacije?
Morda si kdo to lahko privošči, večina pa nas je bila vesela prve plače (kakršnakoli je že bila), smo mladi starši, imamo dolgoletne kredite za svoje (kakšen pregrešen luksuz) stanovanje ali hišo. Morda po 50. letu, če bom še vedno srečno poročena, saj me bo moral ta leta v celoti financirati partner, ki ima na srečo dvakrat večjo plačo od mene, opravljeno enoletno specializacijo in ne, ni zdravnik. Kaj ni to tako, kot da bi ljudem prepovedali, da se ločijo v svojem drugem zakonu in se (kakšna neresnost!) želijo kar tretjič poročiti! Čeprav so vzeli prvo (kar eno) specializacijo samo zato, da so imeli službo in plačo, sistem jih je v to prisilil. In če imaš smolo z regijo, mentorjem, področjem, naravo dela, še v drugo?
Pa zakaj za vraga ne dokončajo tiste svoje kar ene specializacije in potem celo življenje opravljajo to delo, ki ga ne želijo in dajo zbornici mir, ampak se kar naprej nekaj izmišljujejo?
Poznam kar nekaj kolegov, ki bi z veseljem vrnili do zadnjega centa stroškov za specializacijo, če bi lahko vpisali drugo. Ampak v Sloveniji radi omejujemo, svoboda misli in duha ter telesa je za druge. Saj si vendar vsi normalni zdravniki želimo čimprej dokončati specializacijo, da tudi v poklicu postanemo cel človek, ne le pol, kot do tedaj. Ampak ne, pri nas se raje odločimo za sistem prisile. To bo učinkovito, pa bo tudi uspešno? Zadovoljen človek na delovnem mestu, tudi zdravnik, kaj je že to?

Verjamem, da boste drugačni kot so bili vaši predhodniki, predvsem bolj človeški in miselno dostopni, v bistvu le to potrebujemo mi z dna piramide članov ZZS, ki imamo svoj poklicni naziv v tem visokoletečem poklicu večinoma le zadaj.

Ženska za neodvisno delovanje

V reviji Ženska so poudarili, da želim neodvisno delovati. Res gre za načelo, ki je bilo zame izkustveno pomembno v obdobju varuhinje človekovih pravic. Za politike nisem bila več zanimiva, čim so spoznali, da se ne opredeljujem za nobeno politično opcijo. Vendar pri moči zbornice ne gre samo za neodvisnega predsednika ali predsednico, gre tudi za moč, ki jo s svojo pripadnostjo člani prenesejo na zbornico.

Če velik del članstva ne čuti več pripadnosti svoji organizaciji, ji ne zaupa in se počuti odtujeno, zbornica izgublja moč, ki jo potrebuje za uresničevanje svojih nalog.

Zbornica že dolgo ni ustanova, ki me zastopa, ampak odtujena, uradniška hiša. Rešitev tega problema vidim v tem, da vodenje zbornice prevzamejo ljudje z novo, drugačno vizijo, v kateri bo več iskrenega zanimanja za probleme članstva, za bolj etičen odnos do vseh, z več možnostmi za mlade in več spoštljivosti do starejših.

Nikakor se ni bilo mogoče izogniti pogovoru o plačilu, o denarju. Večkdo je že pomislil, da gre zdravnikom vedno in povsod samo za denar, vendar bi se mnogi zdravniki odpovedali nadurnemu delu, če bi to bilo mogoče. Pa ni, saj prav s čezmernimi obremenitvami zdravnikov in tudi drugih zdravstvenih delavcev naš zdravstveni sistem še funkcionira.

Obstoječi sistem onemogoča, da bi vodje lahko ustrezno nagrajevali bolj prizadevne zdravnike. Tako tisti, ki delajo manj, kot bi lahko, ne občutijo nobenih posledic, tisti, ki so bolj prizadevni in obremenjeni, pa izgorevajo. Zato v takšnih razmerah tisti, ki so resnično sposobni, ne želijo opravljati vodstvenih nalog.

Celoten prispevek (PDF)

Mladi zdravniki v tujini so ferrariji, ki so se odpeljali

V intervjuju za Zarjo, slovensko družinsko revijo, je novinarka Marija Šelek odprla vprašanje, ali je vodenje zdravniške zbornice v javnem interesu. Je.

Za javnost pa je delovanje zbornice še posebej pomembno pri javnih pooblastilih, saj zbornica v imenu države opravlja tri naloge: vodi register zdravnikov, odgovorna je za vodenje specializacij, podeljevanje in podaljševanje licenc ter – kar je sila pomembno in na žalost premalo obsežno – za izvajanje strokovnih nadzorov. Te naloge zbornica opravlja v imenu države, zato bi moral biti interes javnosti tudi to, kdo zbornico vodi.

V pogovorih s predstavniki medijev se skoraj vedno dotaknemo premajhnega števila zdravnikov, ki imajo preveč pacientov, zanje premalo časa in posledično nastanejo pri specialistih dolge vrste čakajočih in nezadovoljnih bolnikov.

Za premajhno število zdravnikov delno krivim ZUJF in takratno vodstvo zbornice, saj je tudi zdravstvenim ustanovam nalagal, da pred vsako zaposlitvijo pridobijo dovoljenje ministra. To je bila ena največjih neumnosti in po mojem mnenju neodgovorno ravnanje takratnega vodstva zdravniške zbornice, da ni te omejitve dalo na ustavno sodišče.

In ob vsem tem me prizadene, ko izvem za kolege, ki so pri svojem delu izgoreli, ki so v stiski, če zbolijo, ki niso prišli po pomoč. Zaradi stigmatizacije, ki jo prinaša obravnava pri psihiatru, mnogi kolegi zamudijo obdobja, ko bi se lahko hitreje zdravili in posledično hitreje vrnili na delovno mesto. Čas je, da se stiske zdravnikov razrešijo, čas je, da uredimo odnose.

Povezava na članek: Dr. Zdenka Čebašek – Travnik pred drugim krogom volitev za predsednico zdravniške zbornice

Ljudje – Čas je, da uredimo odnose med zdravniki, foto Šimen Zupančič

Zdenko Šalda se predstavi

Zdenko Šalda je član ekipe ZZP, ki se nam je pridružil v zadnjem času. Tudi zanj lahko zapišem Zdravnik – z veliko začetnico. Poleg odgovornega in napornega dela v osnovnem zdravstvu, se zelo zavzeto ukvarja tudi s preventivnim delom. Zdenko je sodelavec, kakršnega si lahko želi vsaka ekipa, ki ima resen namen doseči pozitivne spremembe v našem zdravstvenem sistemu in širši družbi.

 

Zdenko Šalda o sebi:

Sem specialist medicine dela, prometa in športa, zaposlen v Zdravstvenem domu Trebnje. Poleg osnovnega dela v dispanzerju medicine dela, prometa in športa se ukvarjam tudi s splošno medicino. Imam 330 opredeljenih pacientov in enkrat tedensko delam v splošni ambulanti zapora na Dobu. Prizadevam si za izboljševanje zdravstvene oskrbe obsojencev. V sodelovanju z Varuhom človekovih pravic mi je uspelo uzakoniti oddelke za socialno-varstveno oskrbo v zaporih.

Prostovoljno in popolnoma brezplačno se ukvarjam z zgodnjo zunajbolnišnično defibrilacijo. V okviru projekta Milijon srčnih točk mi je uspelo na področju, ki ga pokriva ZD Trebnje, postaviti mrežo 43 stalno javno dostopnih AED (Avtomatski eksterni defibrilator), ki je daleč najgostejša v Sloveniji. S povprečjem 474 prebivalcev na 1 AED smo v samem evropskem vrhu. Redno izvajam tečaje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED.

Organiziral sem prve posredovalce po določilih novega Pravilnika o službi NMP, ki so že delujoči, čeprav osnovnega pogoja – dispečerske službe zdravstva še ni. Uspel sem s predlogom, da je v novem Pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah uzakonjena prometna signalizacija za AED. Slovenija je tako prva država v Evropi, če ne celo na svetu, ki ima prometni znak za AED. Dosegel sem, da se od letošnjega šolskega leta v osmih razredih osnovnih šol in v prvih letnikih srednjih šol v okviru zdravstveno-vzgojnih programov učijo oživljanja z uporabo AED.

Sedaj izvajam pilotni projekt na Osnovni šoli Trebnje, s katerim bomo dokazali, da je mogoča uvedba učenja oživljanja tudi v redne šolske programe. Sodelujem v Iniciativi za AED in sem avtor večine od 20 pobud, ki smo jih doslej predlagali. Sem ustanovni član Lions kluba Trebnje. V letošnji sezoni smo zbrali 12.000 evrov in jih namenili brezplačnemu cepljenju otrok proti klopnemu meningoencefalitisu. Prihodnji mesec bova s članom kluba, ki pozna znakovni jezik za gluhe, izvedla tečaj iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED za gluhe osebe.

 

Zakaj sem se pridružil ekipi ZZP

Moj motiv, da se pridružim skupini ZZP je, da bi v sodelovanju z ljudmi dobre volje izboljševal zdravstvo v najširšem smislu besede. Sem velik pristaš javnega zdravstva, a samo pod pogojem, da je javno zdravstvo nosilec družbenega razvoja. Javni zdravstveni zavodi bi morali nuditi veliko več, kot samo strokovno opravljanje zdravstvenih storitev. Če je javno zdravstvo samo izvajalec storitev za ZZZS, se ga lahko brez zadržkov zamenja z zasebnim.

Naslednji motiv je, da bi dobil pomoč pri spopadanju z Ministrstvom za zdravje, ki popolnoma ignorira pobude Iniciative za AED in tudi vsa ostala moja prizadevanja za izboljševanje zdravstvenega varstva. Tako si na primer neuspešno prizadevam, da bi sprejeli ukrepe za prevenco tuberkuloze v zaporih. Več o mojem delu boste izvedeli na spletni strani Iniciative za AED ( www.srce-si.si ).

 

Zdravnikov je premalo, pod stresom zbolevajo

V pogovoru z Nedeljskim, 11. januarja 2017, sem se opredelila za zdravniškega ombudsmana za reševanje konfliktov:

Zdravniški ombudsman, ki bi ga rada uvedla v prihodnosti, bi pomagal pri reševanju konfliktov pa tudi pri zaščiti kolegov, ki so deležni mobinga ali bi želeli razkriti nepravilnosti znotraj sistema, tudi korupcije.

Pri nadzoru nad rednim delom, nadurami in dežurstvom menim,

da gre za vprašanje odgovornosti prezaposlenih zdravnikov do pacientov in odgovornost menedžmenta, ki takšno neurejeno stanje dopušča.

Z novinarko Mileno Dora sva spregovorili tudi o potrebi za uvedbo agencijo za varnost in kakovost v zdravstvu, ki je nimamo. Manjkajo nam ustrezni mehanizmi za spremljanje kakovosti, pa tudi spodbude za doseganje obeh, učinkovitosti in kakovosti. Afere polnijo časopise, pravega epiloga v javnosti pa ni. Iz vsakega ekscesnega dogodka se moramo kaj naučiti tako zdravniki kot zdravstveni sistem, potem se bo tudi kakovost izboljšala.

Kaj je v Ozadju poklicnih zbornic?

Janko Lorenci v kolumni Iz ozadja v prvi številki letošnje Mladine opozarja na težave, ki nastanejo z nepreglednim delom poklicnih zbornic:

Mnoge njihove vrhuške delajo predvsem zase, proti interesom večine članstva in tudi proti splošnemu interesu, pletejo pri tem mreže s sorodnimi vrhovi drugih skupin, sestavljajo lobije in se povezujejo z deli politike.

Kot razlog za tako razmišljanje je navedel prav primer pritožbe Zdravniške zbornice Evropski komisiji. Če bo Komisija pritožbi ugodila, bo to predvsem osiromašilo javne bolnišnice in javne zavode ter paciente, ki se zdravijo v njih.

Zaradi napak dosedanjega vodstva bomo zaupanje članov vzpostavili na novih temeljih. Novo vodstvo si bo prizadevalo tudi za večje zaupanje javnosti do zbornice in zaupanje pacientov do zdravništva. To je ozadje dela moje ekipe.

Povezava na prispevek, kolumna ni prosto dostopna.

Mladina piše o prelomnih volitvah

Volitve 17. januarja bodo prelomne, meni novinar Borut Mekina v Mladini. Pokazale bodo, kakšno podporo imajo med zdravniki zamisli o zasebnih bolnišnicah in nedavna pritožba zoper Slovenijo zaradi dodeljevanja državne pomoči javnim zdravstvenim zavodom.

Pri pritožbi na Evropsko komisijo gre za solistično akcijo trenutnega vodstva, ki na ravni članstva ni bila niti predstavljena.

Nov način dela pod mojim vodstvom vodstvom bo diametralno nasproten, saj

dosedanje vodstvo ni izdalo niti enega finančnega poročila o poslovanju, niti zapisnikov sej skupščine, zato je razumljivo, da zdravniki izgubljajo zanimanje zanjo ali zaupanje vanjo.

Bo nekdanja varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek – Travnik postala nova predsednica slovenske zdravniške zbornice? © Matej Leskovšek

Povezava na članek ni prosto dostopen.

Tri vprašanja o volitvah in stanju po 17. januarju

Od kolegice zdravnice sem dobila tri vprašanja:

 

Draga Zdenka,

Zapisala si, da si se odločila za kandidaturo po neuspešnih volitvah maja 2016, ko ni bil dosežen kvorum. V zvezi s »kvorumom« me zanimajo naslednje 3 stvari:

1)      Kaj se zgodi s predsedniško funkcijo, če morda kvorum tudi tokrat ne bo dosežen?

2)      A primarij Možina ostaja na tej funkciji?

3)      In ali se ve do kdaj morajo biti razpisane naslednje volitve?

Lep pozdrav,

kolegica

(z imenom in priimkom, po e-mailu)

 

Moj odgovor:

Draga kolegica,

to so tri vprašanja, na katera (namenoma?) še ni nedvoumnih odgovorov. Zato ti podajam svoja razmišljanja o njih.
1. Primariju Andreju Možini je štirletni mandat potekel oktobra 2016. Točni datum ni znan oz. ni dostopen na spletni strani ZZS, tudi zapisnika o verifikaciji na seji skupščine (leta 2012) ZZS tam ni najti. Zaplet nastane zaradi člena statuta, ki je glede mandata predsednika precej dvoumen. Gre za 45. člen Statuta ZZS (mandat predsednika zbornice). ZZS mi noče dati uradnega pojasnila, niti ne sprejme mojega predloga za pridobitev neodvisnega pravnega mnenja o statusu predsednika po preteku štiriletnega mandata.
Skratka primarij Andrej Možina je prepričan, da je zakoniti predsednik do verifikacije novega. (Jaz sicer mislim drugače.)
2. Glede na sedanje ravnanje vodstva ZZS, prim. Možina ostaja na funckiji predsednika, tudi v primeru, če kvorum ne bo dosežen. 
3. Volitve razpisuje predsednik skupščine, trenutno je to mag. Marko Bitenc. Roka, do kdaj morajo biti ponovno razpisane, v statutu ni. Mag. Bitenc se je v preteklosti trudil, da bi v statut vnesli spremembe glede zahtevanega kvoruma, a ni bilo dovolj glasov poslancev (potrebnih je 60), da bi bl njegov predlog sprejet. Zapisnik te seje skupščine ni dostopen niti na intranetu (samo za člane ZZS).
Teoretično lahko ostane sedanji predsednik in s tem celotno vodstvo ZZS do naslednjih volitev v skupščino ZZS, kar se bo zgodilo maja 2020. In potem nova skupščina spremeni statut (v členu o volitvah predsednika) in izvoli novega. 
Lep pozdrav,
Zdenka