Zbornica aktivno deluje proti zasebniku. Ne verjamete? Preberite!

Zbornica deluje tudi PROTI svojim članom, če je treba, gre tudi na sodišče. Namesto pravne pomoči član dobi “izvršbo”.

 

Kandidat za predsednika zbornice rad govori o tem, kako se zavzema za privatno zdravstvo in kako je politika nastrojena proti privatništvu. Tudi tokrat ima v programu (citat): Aktualna politika ni naklonjena zasebnim pobudam na področju zdravniškega dela.

Izkušnje nekaterih kolegov govorijo, da kot predsednik zbornice dela drugače. Po njihovih besedah je ravno zbornica pod njegovim vodstvom do privatnikov nekorektna oziroma včasih kar njihova nasprotnica. Iz dokumentov, ki mi jih je poslal kolega primarij Lovše in dovolil objavo primera, je to povsem jasno. Iz poslanega gradiva je razvidno, da tudi v tem primeru predsednik zbornice ni mogel iz svoje kože. V pogovoru, na katerega je prim. Lovše čakal več mesecev, je predsednik umirjal zadevo in obljubljal ureditev, naredil pa nič od obljubljenega. Celo več.

Zbornica je od prim. Lovšeta zahtevala plačilo storitev za njegovega specializanta in sicer za storitve, ki jih ni opravila. Prim. Lovše je zahteval specifikacijo računa, plačilo računa brez specifikacije o (ne)opravljenih zborničnih storitvah pa je zavrnil. ZZS je šla v izvršbo proti njemu. Na sklep o izvršbi se je pritožil in s pritožbo uspel. Okrajno sodišče v Ljubljani – centralni oddelek za verodostojno listino – je sklenilo, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba. O zahtevkih in stroških bo sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Sledila je sodna poravnava na Okrožnem sodišču v Mariboru. 

Koliko nepotrebnih skrbi in stroškov je imel kolega Lovšin zaradi opisanega ravnanja zbornice, v tem opisu ni bistvenega pomena. Pač pa dejstvo, da je zbornica uveljavljala “pravico močnejšega” in poskušala nezaslužena sredstva pridobiti z izvršbo. Od kolega, člana zbornice, ki je tudi aktivno deloval v enem od odborov.

 

 

O zadevi je bila v času dogajanja obveščena tudi predsednica odbora za zasebno dejavnost.

Torej, ali še kdo po proučitvi tega primera misli, da si ZZS prizadeva za privatništvo? Je res vsa krivda na strani uradne politike? Česa ni naredila ZZS, pa bi morala?

 

Vračanje stroškov specializacije – samo za slovenske specializante?

Objava prispevka o nepravični zahtevi po vračanju stroškov za slovenske specializante, ki se ne zaposlijo v regiji, za katero so podpisali pogodbo o specializaciji, je spodbudila precej odziva. Objavljam enega, ki ponazarja absurdnost sedanje situacije.

Sledi primer, povzet po resničnih dogodkih. Iz tujine (iz države, ki ni v EU) je prišel zdravnik in pri nas dobil specializacijo. Po končani specializaciji je dobil delovno mesto za nedoločen čas (stalno zaposlen). Delo je opravljal okoli pol leta in nato odšel v tujino (znotraj EU).

Slovenija mu je plačala specializacijo (tuj državljan, ki ni iz EU!), ki je ni “odplačal” s svojim delom v naši državi. Ali tudi v takih primerih iz ZZZS zahtevajo vračilo stroškov specializacije in koliko so pri tem uspešni? Ali pa pogodba za specializacijo za tujce takšne zahteve niti ne predvideva? In lahko ZZZS terja in izterja te stroške samo od slovenskih specializantov.

Kdo pozna odgovor?

 

Vračanje zdravnikov iz tujine – kdo in zakaj ga zavira?

V zadnjih dneh sem dobila nekaj sporočil kolegov iz tujine, v katerih me sprašujejo, kakšna bo moja “politka do diaspore”, z drugimi besedami, kako bi jim zbornica pod mojim vodstvom lahko pomagala.

Tistim, ki sledite mojemu programu je znano, da sem od vsega začetka v točki 5 zapisala tudi  Pripravili bomo pogoje za lažje vračanje kolegov iz tujine.

 

Mladi kolega iz tujine me sprašuje:

 

Torej kakšno je vaše stališče do tega. Absurdno in sramotno se mi zdi plačevati karkoli za ta dokaj slab tretma, ki sem ga v Sloveniji imel. 
Kaksna bo vaša politika do diaspore? 
Objavljam svoj odgovor, seveda brez vseh osebnih podatkov

Spoštovani in dragi kolega,

vaše sporočilo se me je globoko dotaknilo. Poosebljate vse mlade zdravnike, ki ste odšli v tujino in o katerih tudi govorim in pišem. V svojem programu imam že od vsega začetka napisano, da bomo ustvarili pogoje za lažje vračanje kolegov iz tujine.  Kaj to pomeni? Več stvari:
  • prva je formalnost – vračanje sredstev iz časa specializacije. To je problem tudi za tiste v Sloveniji, ki se niso zaposlili v “pravi regiji”, za katero so podpisali pogodbo. Zbornica jih noče zastopati v sporu z ZZZS, kar je sramotno in uperjeno proti mladim zdravnikom. Saj so vsi specializanti opravljali delo in za to delo jim pripada plačilo, ne pa vračanje – s svojim delom zasluženega denarja – ZZZS. Kot predsednica ZZS bom takoj šla v pravni spor z ZZZS – vse do Ustavnega sodišča, če bo treba. A mislim, da bo prej prevladal razum – saj gre za to, da mladim zdravnikom omogočimo, da zdravijo NAŠE ljudi, torej te, ki živimo v Sloveniji in ne le “naših” v določeni regiji,
  • drugo je iskanje delovnega mesta v Sloveniji – to ob razrešitvi spora z ZZZS najbrž ni tak problem, posebej za deficitarne specializacije,
  • tretje je uporaba prinešenega znanja iz tujine – to zna biti celo najtrši oreh (sklepam tudi iz lastne izkušnje po vrntivi iz ZDA),
  • četrto je vprašanje akademske kariere, za katero so možnosti v kliničnem delu stroke precej omejene, a so tudi odprte nekatere opcije.
Toliko o mojih pogledih na vračanje (mladih) zdravnikov iz tujine.
Če vas zanima še kaj, kar vprašajte. Če ne bom znala odgovoriti sama, bom poiskala odgovor s pomočjo članov svoje ekipe.
Lep pozdrav iz zamrznjenega Kamnika,
Zdenka

Darja Boben Bardutzky se predstavi

Darja Boben Bardutzky je primarijka, psihiatrinja, psihoterapevtka (smer realitetna terapija). Vsi, ki jo poznamo, vemo, da je zanesljiva oseba, ki ji lahko zaupamo svoje težave. Njen posluh za vsakega človeka v stiski je izjemen, poznamo jo tudi kot odlično predavateljico in vodjo učnih delavnic na temo medčloveških odnosov. Odlikuje jo posebni smisel za humor, ki ga vsakdo lahko doživi ob branju njene “diagnostične inovacije”, imenovane Prestižna motnja. V knjigi jo najdete na strani 99.

 

Darja pripoveduje o sebi:

Za študij medicine sem se odločila zaradi psihiatrije, ker sem imela občutek, da se mi bo preko spoznavanja bolne duše odkrilo največ odgovorov o človeku. Če bi morala izbrati kakšno drugo specializacijo, bi to bila družinska medicina, ki pacienta prav tako obravnava celostno. Poleg tega sem pri operacijah kar nekajkrat omedlela.

V Psihiatrični bolnišnici Vojnik sem bila zaposlena 38 let, od tega 32 let kot vodja Oddelka za zdravljenje bolezni odvisnosti, od septembra letos delam v psihiatrični ambulanti ZD Trbovlje.

Delo z ljudmi v duševni stiski doživljam kot privilegij in sem zanj hvaležna. Verjamem, da smo se ljudje sposobni spreminjati in da smo neverjetno kreativni. Ta prepričanja so bila še posebno pomembna pri delu z odvisniki, kjer se  mi je nenehno postavljalo veliko različnih vprašanj in izzivov. Za to delo je zelo pomembna motivacija, tako v širšem pomenu, kot zgolj motivacija za spremembe.

Iskanja pri dajanju pomoči drugim na površje prinašajo pomen pristnih medčloveških odnosov – v kakršni koli kombinaciji.

Vsako reševanje stiske se na nek način začne v odnosu, bodisi s spreminjanjem bolečega, prekinjanjem destruktivnega ali vzpostavljanjem novega.

V takšnih razmišljanjih sva se s kolegico Zdenko srečevali že pred leti, ko smo si  na njeno pobudo začeli prizadevati za pomoč zdravnikom v stiski. Zdravniki smo pri iskanju pomoči zase, namreč precej zanimiva, celo nenavadna bitja. Ob vsakem simptomu se takoj soočimo z vsemi možnimi, tudi najhujšimi izidi, nato pa smo prepričani, da znamo sami vse urediti, seveda, če sploh  imamo čas zase. Kot vsi ljudje smo tudi zdravniki močni in pametni, a tudi občutljivi in ranljivi. Naša odgovornost za druge pa je in mora biti večja. Zato bi bilo dobro, da znamo poskrbeti tudi zase. Na primer tako, da si priznamo, da kdaj potrebujemo pomoč in da na primeren način dosežemo, da nam je omogočena.

Psihiatri, ki vsakodnevno poslušamo zgodbe ljudi, vidimo širše slike dogajanj in jasneje zaznavamo vplive okolja, smo običajno bolj dovzetni za razmišljanja o nujnosti sistemskih  sprememb. Ni čudno, da se kdaj kakšen psihiater znajde v vrtincu širših družbenih dogajanj, ki težijo k spremembam.

Med mojimi obrambnimi mehanizmi sta humor in pisanje, od tod poglavje o Prestižni motnji in knjižica Kurja šola, mačja šola. Tako kot vsaka obramba tudi ta deluje do določene meje. Včasih je za lastno mentalno zdravje potrebno oditi in za seboj tesno zapreti vrata.

Običajno se hitro odpro nova vrata, če je človek odprt življenju in izzivom.

Odprimo nova vrata tudi v našo zbornico, ko bomo glasovali za predsednico.

 

 

450 oz. 344 eurov sejnine za poslance skupščine – moj odgovor kolegici

Med številnimi maili, ki prihajajo na moj naslov, je več takih, ki si zaslužijo odgovor tudi na moji spletni strani. Kot že veste, je tu mogoče prebrati moja stališča in stališča članov moje ekipe o pomembnih temah, povezanih z zbornico. Na eno od vprašanj kolegice  odgovarjam v tem blogu.

Spoštovana,
Verjetno že veste, da naj bi člani skupščine ZZS v prihodnje prejemali 450 e sejnine. Mislim, da je ta sklep nezaslišan. Kakšno je vaše mnenje? Res Lep pozdrav, saj navijam za vas,

sledi ime kolegice

 

 

Spoštovana kolegica,

hvala za vaše vprašanje, ki se tiče pereče teme in ob tem še opravičilo, ker na njega odgovarjam pozno. Volilna kampanja je v polnem teku in mediji ter posamezniki me vlečejo na vse strani.

Že na začetku moram povedati, da sploh nisem vedela kakšno denarno nadomestilo prejemajo poslanci (ne člani) skupščine za udeležbo na sejah. Pravzaprav je informacija bila, da je udeležba na sejah tako majhna zato, ker prejemajo le nadomestilo za potne stroške (ne pa sejnine). Kakšna so ta nadomestila v konkretnih zneskih, iz spletnih strani ZZS ni mogoče izvedeti. To skrivanje tudi veliko pove o transparentnosti poslovanja naše zbornice.

 

Po mojem mnenju namen nadomestila za udeležbo na sejah (sejnino) leži v naslednjih dejstvih:

  • poslanci izgubijo kar nekaj svojega časa, včasih žrtvujejo svoje proste ure ali celo dopust; namreč delodajalci njihovega časa na ZZS ne plačajo;
  • samozaposleni ali privatniki, medtem ko so na sejah, ne opravljajo svoje prakse – kar pomeni, da imajo določen izpad dohodka;
  • ni odveč omeniti, da se sejnine ravno tako obdavčujejo; po kakšni meri in na kakšni osnovi ne vem;
  • poslanci naj bi izgubili nekaj svojega prostega časa tudi s pregledovanjem in študiranjem materiala doma (v svojem prostem času), ki ga dobijo nekaj dni pred vsako sejo;
  • navsezadnje, tudi seje trajajo po navadi kar nekaj ur;

Domnevam, da skuša zbornica z (visokimi?) sejninami zagotoviti dovolj poslancev na vsaki seji, saj naj bi nekatere odpadle zaradi nedosežene sklepčnosti. Pravim – domnevam – ker doslej nisem videla oz. prebrala nobenega dokumenta, ki bi obravnaval to vprašanje. 

Najbrž ste pričakovali nedvoumen odgovor v smeri, da so sejnine previsoke in da jih bom skušala znižati. Če ta konkretni podatek (o 450 eur sejnine) drži, bo treba res razmisliti v tej smeri. Najprej pa dobiti utemeljitev za takšno odločitev in jo skrbno pretehtati. Če spremljate moje delo, ste lahko opazili, da se izogibam populizmu in vse kar vam lahko obljubim, da bom kot predsednica zbornice predvsem ukrepala glede na to, kakšno vrednost dobimo člani zbornice iz naslova dela poslancev in zaposlenih na zbornici. Odločitev o tem je v rokah skupščine, torej poslancev samih – o njihovem delu pa na spletni strani ne najdemo nobenega poročila, niti ni zapisnikov sej.

Lep pozdrav,

Zdenka Čebašek-Travnik

 

Kolegica mi je danes, 8.1.2017, sporočila, da naj bi bile predlagane sejnine 344 eurov. Dokumenta o tem predlogu še nisem videla. Vsebina mojega pojasnila ostaja enaka. 

 

Načrt mladega zdravnika za spremembo specializacij

S pomočjo mladih sodelavcev moje ekipe smo spoznali zanimive sogovornike. Eden od njih je gotovo tudi Gregor Prosen (as, spec. urg.med, FEBEM; OE NMP ZD Maribor). Prepričana sem, da ga mnogi tudi osebno poznate ter cenite in spoštujete njegov način dela in razmišljanja. Z njegovim dovoljenjem objavljam pismo, ki mi ga je poslal.

 

Maribor, 5.jan.2017

Spoštovana Dr. Čebašek-Travnikova!

Od mladega kolega sem nocoj prejel prijazen mail, kjer mlade zdravnike vabite da Vam poved(m)o, kaj si v prihodnje želimo od ZZS.

Zatorej dovolite, da Vam predstavim svoja videnja in  svoje “želje”.

Moje pismo ima dva dela.

Prvi del je namenjen prihodnosti  slovenske medicine in se zavzema za korenito izboljšanje izobraževanja mladih.

Drugi del govori o gašenju požara iz preteklosti …

 

1a. Specializacije

Od ZZS si želim neskončno boljše vodenje izobraževanja mladih zdravnikov, predvsem specializantov kot tudi pripravnikov.

Beseda neskončno je zanalašč pobarvana in odebeljena, kajti za kakršen koli napredek SLO medicine si moramo najprej priznati, da strukturiranega izobraževanja oz. izpeljevanja programa specializacij, generalno gledano, sploh ni!

Takoj bom dodal, da seveda obstajajo redke izjeme, a so  na žalost točno to – redki in izjemni mentorji.

Skratka, specializacije kot takšne so večinoma, po vrstah in po regijah, posmeh in žalitev koncepta kliničnega poučevanja, so same sebi namen in specializantov aktivno ne naučijo (skoraj) ničesar!

Potek specializacij danes je uzakonjeno diskriminiranje mlajših kolegov, ki pod pretvezo “kroženja in dežuranj” zavodom zagotavljajo zastonj/poceni delovno silo, s katero se ukvarjajo le redki – pa so mentorji za to povrhu še plačani!

Upam si trditi, da se specializanti v veliki večini tekom specializacij ne naučijo veliko (če sploh kaj) zaradi učenja, ki bi ga prejeli v tem “učnem” obdobju – temveč slepo in ne-varno (za vse vpletene) opravljajo redno delo, tam “nabirajo izkušnje (in napake)” in se učijo “po izkustvu” – ne morem se otresti občutka, da za varnost pacientov ali mladih kolegov v tem “učnem” procesu nikomur od odgovornih ni prav veliko mar.

Ob-posteljno učenje v Sloveniji defacto ne obstaja. Na nobenem nivoju.

Spet posplošujem, k sreči obstajajo svetle izjeme.

A teh izjem je premalo, zato je ta neučinkovit sistem “poučevanja” potrebno korenito spremeniti!

Mislim, da se oba strinjava, da je že opaziti počasno, a vztrajno strokovno nazadovanje slovenske medicine…

In oba veva, če naj se sliši še tako klišejsko, da so mladi naše edino upanje!

Zato predlogi za izboljšanje poteka in izpeljave specializacij:

– prenoviti je potrebno programe specializacij

– začeti je potrebno udejanjati programe, učne cilje in redne evaluacije specializantov

– prenoviti je potrebno E-list, ga narediti življenskega (in da ne “crash-a”)

– v Slovenijo je potrebno ponovno pripeljati obposteljno učenje!

– vse specializacije morajo jasno opredeliti edukacijske mejnike za napredovanje specializanta – obenem pa jasno definirati zadolžitve specializantov in mentorjev in jih začeti udejanjati!

  • specialistični izpiit morajo (spet- če so to kdaj bili) postati objektivna in realna meritev znanja in sposobnosti bodočega zdravnika specialista.

Ker so vse to dolgoročni, sistemski ukrepi, ki bodo povrhu sprožili ogromno upora, Vam svetujem da nemudoma ukrepate najbolj pragmatično; svetujem vam, da nemudoma omogočite, da dobi specializant po vsakem mesecu kroženja možnost, da sam sporoči/odloči (elektronsko, seveda), kateremu (max. dvema)  mentorjema namenja svoja mentorska sredstva za tekoči mesec!

Zagotavljam Vam, da se bo parazitski sistem, kjer so razni šefi oddelkov mentorji petim krožečim ali večim specializantom, pa jih v mesecu dni niti videli niso, takoj porušil – tisti redki, ki pa se trudijo učiti, pa bi za svoj trud dobili neko nagrado, predvsem pa priznanje in vzpodbudo!

Najpomembneje – takoj bi začeli pridobivati najbolj kritične gradnike za izvedbo specializacij – resnične mentorje edukatorje!

 

1b. Pripravniki

  1. Njihova prepuščenost samim sebi je drugi madež na ramenih slovenske medicine in ZZS.

Anonimno pismo mladih zdravnikov ste prebrali.Osebno vam zagotavljam, da je vse napisano – v nekem spremenjen kontekstu – resnično!

 

Nažalost – oz. je samo delček sramote našega ceha.

 

Pripravniki so trenutno najbolj zavržena skupina naših kolegov; kakor s specializanti se seveda tudi  z njimi strokovno ne ukvarja skoraj nihče – a za razliko od specializantov niso uporabni niti kot cenena delovna sila – zato se svaljkajo po kotih, kafičih, se pretvarjajo, da se učijo – a v resnici sebi in državi kradejo čas in denar.

 

K sreči ta neproduktivna laž od “priprav” traja samo pol leta.

Tudi pripravništvo je potrebno nemudoma spremeniti:

  1. Potrebno je uvesti pred-kolokvij iz osnov urgentne med., ki ga morajo mladi kolegi opraviti najkasneje prvi mesec pripravništva. Pripravniki morajo na svoje prvo delo in službo biti dejansko pripravljeni!

Medicinske fakultete jih na pripravništvo (še manj resnično medicino) enostavno ne pripravijo dovolj (uporabno). Tudi to pilulo grenke resnice bomo morali požreti.

  1. Z novoustanovljenimi urgentnimi centri (UC) je kroženje potrebno (skoraj) v celoti prenesti v UC in delno na pediatrične sprejemne oddelke
  2. Prevetriti je potrebno List pripravnika ter jasno, a pragmatično in realistično opredeliti/zreducirati nabor potrebnih znanj. V tem sklopu je potrebno tudi jasno opredeliti način dela/delovne zadolžitve pripravnikov.
  3. Tudi pripravniki potrebujejo “glavnega mentorja in koordinatorja” na ZZS, ki bo skrbel za izvajanje zgoraj navedenega – obenem pa advociral za mlade kolege, ki so večinoma prepuščeni milosti in ne-interesu “mentorjev” v ustanovah.
  4. Popolnoma je potrebno spremeniti način in vsebino strokovnega izpita!

 

 

 

DRUGI del

Če je prvi del mojega orisa stanja in predlogov dolgoročno vseeno optimističen – pa za drugi del tega nažalost ne morem trditi.

Svoje razočaranje in žalost bom najlažje ponazoril z, na žalost resnično anekdoto.

Nekje v zadnjih letih mojih/naših prizadevanj za prenovo sistema (NMP) sem seveda (kot ničkolikokrat) trčil ob interese svojih (starejših) kolegov.

In navrženo mi je bilo: “Prosen, daj nehaj, pa ti ja moraš najprej branit svoj ceh!

Šokiran nad izjavo, predvsem pa razočaran, sem takrat ostal nem.

A danes vem, kaj bi moral takrat odgovoriti:

Da, najprej moram braniti svoj ceh. A svoj ceh se brani tako, da se brani Stroko, Kvaliteto in Resnico!”

 

Spoštovana kolegica!

Slovensko zdravništvo si mora naliti čistega vina!

Slovensko zdravništvo se mora ponosno in brez sramu postaviti za ideale Resnice, Pravičnosti in Stroke!

Ob vseh lažeh, pretvarjanjih in potvarjanjih, celo kriminalnih dejanjih, da o zanemarjanju stroke sploh ne izgubljam besed, ki so jih in jih še vedno nekateri naši kolegi grešijo, ZZS ne more in ne sme ostati tiho!

Kakor je ostajala do sedaj.

Zato je naš ceh v družbi upravičeno izgubil težo, predvsem pa legitimnost!

Srčno upam, da si bo slovensko zdravništvo kmalu spet povrnilo ugled!

Svoje pismo bom zaključil z razglednico iz Dunaja.

Morda se spomnite, kaj piše na notranji strani Cesarskih vrat pred Hofburg-om;

 

Justitia. Regnorum. Fundamentum.

Srečno!

  1.            Gregor Prosen, spec. urg.med, FEBEM; OE NMP ZD Maribor

(vsi zapisani pogledi so izključno osebni in v ničemer povezani z mojim delodajalcem ali katerokoli strokovno organizacijo kateri pripadam)

Sporočilo mladim zdravnikom – a ste ga dobro razumeli?

Danes sem od mladih zdravnikov dobila informacijo o pismu, ki ga je mladim zdravnikom pisal prim. Andrej Možina kot kandidat za predsednika Zdravniške zbornice Slovenije in v katerem najavlja problemsko konferenco 10.1. 2017 v Domus medica.

Pismo pa je tako zagonetno, da ga že nekaj časa poskušam “dešifrirati”. V bistvu sploh nikogar ne vabi, tudi ni nobenega imenovanega dogodka (omenja problemsko konferenco), nobene ure ali dnevnega reda. Le pridite tja … Še prej pa se povežite s forumom mladih zdravnikov (spet ne veš, kaj je s tem forumom in kako se povežeš z njim). Skratka ena “zdriza”, ki je ne moreš nikjer prijeti. Le sporočilo je jasno – prim. Andrej Možina kot odrešenik za vse probleme, ki jih imate mladi zdravniki v zvezi s podiplomskim izobraževanjem in socialnim položajem. Pa ne pozabite na volilne lističe, saj smo sredi volilnega obdobja, ki se konča točno 17.1.2017 in zato mora biti ta “problemska konferenca” še pred tem datumom.

No, mene bi zanimalo, kdaj v minulih štirih letih so bili podobni dogodki pripravljeni in kakšne rezultate za mlade zdravnike so prinesli. Študenti medicine so mi opisali en podoben dogodek, kjer so nastopali s svojimi predlogi glede točkovanja vlog za specializacije, a ti s strani ZZS niso bili sprejeti.

Zelo rada bi prišla v stik z mladimi, ki pripravljajo ta dogodek in jih seznanila s predlogi za rešitev sedanjega neprijaznega sistema specializacij. Enega od teh predlogov objavljam na tej spletni stran.

Ker ima pismo več elementov pozivanja na volilni zbor, me zanima, ali ga je odobrila volilna komisija, zato sem nanjo tudi naslovila takšno vprašanje.

Dejstva o licencah

Trditev

Prim. Andrej Možina: slovenski zdravstveni sistem je z vidka podeljevanja in podaljševanja licenc eden najbolj dodelanih in najstrožjih v Evropi. S tega vidika bi težko še kaj izboljšali. (izjava na Planet TV, 3.1.2017)

Dejstvo

Ne poznam nobene študije, ki bi dokazovala obstoj kakšne pozitivne korelacije med licencami in kakovostjo zdravniškega ali zobozdravniškega dela. Sistem podeljevanja in podaljševanja licenc v okviru zdravniške zbornice je do absurda zbirokratiziran in je s tega vidika res “najbolj dodelan v Evropi”. Namesto birokratskih podeljevanj licenc bi morali preverjati kakovost dela, le tako bi se izboljšala vsakodnevna praksa. Redni nadzori morajo biti v funkciji svetovanja za izboljšanja dela, ne pa “lova na čarovnice”. Napačno je gledanje v smislu, da je “licenca podeljena na bolj ali manj strog način”, temveč ji je treba – če jo že hočemo imeti – dati pravi pomen: zdravnik ali zobozdravnik si jo, če je dober. Torej licenca mora biti garancija, da je dober. To pomeni, da je način njegovega dela varen za bolnike. “Strogost” v odločanju o licencah pa o tem, kako dober je zdravnik, ne pove nič.

O merilih za dobre zdravnike in zobozdravnike bom pisala drugič. V svetu so dobro preučena in uporabljana, pri nas pa – kot da se jih bojimo. A v resnici bi se jih vsi dobri zdravniki morali veseliti.

Dejstva o Zdenki

Izrečeno

Zdenka je “politično nastavljena kandidatka”

Dejstva

Nikoli nisem bila članica, niti simpatizerka nobene politične stranke ali sindikata. Edina organizirana skupina, ki ji pripadam vse od otroških let, so taborniki.

S ponosom zapišem, da sem bila šest let varuhinja človekovih pravic. Za to funkcijo me je predlagal žal že pokojni prim. Jože Felc, ki je bil nedvomno največja moralna avtoriteta med psihiatri, s svojim strokovnim in pisateljskim delom pa je dokazal, da spada med velikane slovenskega zdravništva.

Poudarjam, da varuh človekovih pravic ni politična funkcija in da jo lahko dobro opravlja le oseba z visoko stopnjo osebne integritete.Kot varuhinja sem se pogosto soočala s pobudami glede zdravstvenih in zdravniških napak oziroma z zadevami, povezanimi s člani zdravniške zbornice. Svoje članstvo v zbornici sem želela zamrzniti, a to ni bilo mogoče, saj statut tega ne predvideva. Narava dela varuhinje pa je zahtevala mojo neodvisnost, tudi od zbornice, sicer ne bi mogla odločati o primerih, povezanih z zdravniki in zbornico oziroma bi se morala iz teh postopkov izločiti – že zaradi videza neodvisnosti oziroma konflikta interesov. Ni si težko predstavljati, kako bi javnost sprejela moje “opravičilo”, da v teh zadevah kot varuhinja človekovih pravic vseh prebivalcev Slovenije “ne morem” odločati.

Pa še to. Ker nisem delala kot zdravnica in nisem mogla koristiti nobenih storitev zbornice, se mi je zdelo nesmiselno plačevanje visoke članarine za dobo šestih let, kolikor traja mandat varuha. Menim, da so vsi očitki glede moje politične angažiranosti laž oziroma nekorektno zavajanje volivcev.

http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/portret-tedna-zdenka-cebasek-travnik.html

https://www.dnevnik.si/1042567768/ljudje/intervjuji/zdenka-cebasek-travnik

Zdenka včeraj v gosteh pri Fidesu

Predsednik Fidesa, kolega Konrad Kuštrin, me je povabil, da predstavim svoj program za vodenje zdravniške zbornice. Vabilu sem se z veseljem odzvala in se zahvaljujem za to priložnost. Namesto predvidenih 20 minut za predstavitev, se je predstavitev nadaljevala v živahni razpravi, v kateri sem lahko predstavila tudi nekaj osebnih stališč, ob tem pa začutila delovno razpoloženje kolegov iz glavnega odbora.

Moji predstavitvi je sledila še predstavitev prim. Možine.

Predsednik Fidesa je ob začetku moje predstavitve povedal, da bo glavni odbor po koncu obeh predstavitev glasoval o tem, kateremu kanidatu bo šla njihova podpora. Kako so se odločili, za sedaj še ne vem. Ko bom izvedela, bom objavila.

Danes, 9.1.2017 sem prejela odgovor Fidesa glede podpore. To so soglasno namenili prim. Andreju Možini.

Citiram:

Od: FIDES, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije <info@sindikatfides.si>
Datum: 09. januar 2017 13:52
Zadeva: RE: Prošnja za avtorizacijo povzetka odgovorov na vprašanja članov Glavnega odbora FIDES – predstavitev kandidatov za predsednico/predsednika Zdravniške zbornice Slovenije
Za: Zdenka Čebašek-Travnik <zdenka.cebasek@gmail.com>

Spoštovana,

glasovanje o podpori kandidatki/kandidatu za predsednika ZZS na seji Glavnega stavkovnega odbora FIDES v četrtek, 05.01.2017 je povzeto v zapisniku seje (Opomba: soglasna podpora kandidatu prim. Andreju Možini), ki je kot gradivo dostopno zgolj članom FIDES.

V zapisniku je vključen tudi Vaš zapis: »Dr. Zdenka Čebašek-Travnik se zahvaljujem predsedniku Fidesa in glavnemu odboru, da sem lahko predstavila svoje poglede na dosedanje delovanje Zdravniške zbornice Slovenije in tudi program, s katerim kandidiram za predsednico. V dobro uri trajajoči razpravi sem odgovorila na vprašanja navzočih in ob tem spoznala, da so naša stališča v nekaterih pogledih na aktualno problematiko zelo podobna, v drugih pa sem opazila precej razlik

Lep pozdrav,

Katjuša Bizjak