Fides in človekove pravice

Človekove pravice sem preučevala šest let v času mandata varuhinje človekovih pravic in s tem področjem se ukvarjam tudi po vrnitvi v zdravniški poklic. O človekovih pravicah v medicini, še posebej v psihiatriji, predavam študentom medicine in zdravstvene nege. Poznam tudi delovanje komisarja za človekove pravice pri Svetu Evrope. Zato me je presenetilo pismo, ki mu ga je poslal Fides, še bolj pa njegova vsebina, v katerem predsednik Fidesa, Konrad Kuštrin, obtožuje druge sindikate javnega sektorja, da delajo iz zdravnikov “razrednega sovražnika” (class enemy), in kot bistveni dokaz za takšno trditev navaja umor zdravnika v bolnišnici.

Nikoli nisem bila članica Fidesa, ne kateregakoli drugega sindikata v samostojni Sloveniji. Zato delovanja sindikatov ne poznam “od znotraj”, temveč le skozi medije in predstavitvene spletne strani. Tako razberem, da je v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (http://www.konfederacija-sjs.si/) zbranih več sindikatov, med katerimi pa ni Fidesa. Eden od javnosti  bolj znanih sindikatov SVIZ na svoji spletni strani sporoča, da predstavlja 38.000 zaposlenih v vzgoji izobraževanju, znanosti in kulturi.

FIDES je reprezentativni sindikat za poklic zdravnik in zobozdravnik. Včlanitev je prostovoljna. Član je lahko vsak zdravnik (-ca) oziroma zobozdravnik (-ca), ki je v delovnem razmerju. Naši člani so tudi zdravniki in zobozdravniki, ki samostojno opravljajo zdravstveno dejavnost, brezposelni zdravniki in tudi upokojeni zdravniki.

Za razliko od Zdravniške zbornice Slovenije, v katero moramo po zakonu biti včlanjeni vsi zdravniki in zobozdravniki, ki delamo s pacienti, je Fides sindikat, v katerem je članstvo prostovoljno. Podobno kot v sindikatu Praktikum (sindikat zdravnikov družinske medicine) in v Densu (sindikat zobozdravnikov). Po mojem prepričanju le Zdravniška zbornica Slovenije predstavlja “vse zdravnike in zobozdravnike” in bi se morala na Fidesove trditve in tudi na pismo komisarju Nilsu Muižinieksu takoj odzvati.

Kakšen je bil namen pisanja komisarju, se iz pisma ne da razbrati. Prošnja “za pomoč in kakšen nasvet za ravnanje v dani situaciji”, ne da bi bilo vsaj omenjeno področje, na katerega se nanaša pismo (diskriminacija in nestrpnost?) nima nobene praktične vrednosti. Res je, da se tudi sindikati pritožujejo komisarju, na primer Matica hrvaških sindikatov proti državi Hrvaški, vendar je v tem primeru jasno pokazano, da gre za razmerje med sindikatom in državo. Pritožba enega sindikata nad ravnanjem drugih ne more biti predmet obravnave komisarja za človekove pravice, razen če bi dokazoval, da je država v odnosu do (določenega) sindikata ravnala diskriminatorno. To pa v našem primeru “borbe med sindikati” nakazujejo drugi sindikati, ki menijo, da jih država diskriminira v primerjavi s Fidesom. Saj se je s Fidesom že dogovorila, z drugimi pa (še) ne.

Koliko oseb, torej zdravnikov in zobozdravnikov, predstavlja Fides iz spletne strani ne izvemo. Zdi se, kot da je to dobro varovana (poslovna) skrivnost? Zakaj je ta podatek pomemben? Zato, ker je v javnosti razumeti, da Fides predstavlja vse zdravnike, tudi v današnjem Delu lahko preberemo naslov:

Zdravniki pisali komisarju za človekove pravice

Vendar to ne drži. Niso vsi zdravniki člani Fidesa, niti vsi ne odobravamo vseh Fidesovih aktivnosti, nekateri jm celo nasprotujejo. A teh glasov ni slišati. Le zakaj?