Irena Manfredo se predstavi

V teh dneh se bodo podrobneje predstavili nekateri člani moje ekipe. Irena Manfredo je z menoj od začetka priprav na kandidaturo in še “od prej”, zelo dobro se poznava. Njena življenjska zgodba je navdihujoča in prosila sem jo, da jo podeli z bralci. Rada bi, da skozi njene besede ponovno začutimo, kaj pomeni biti zdravnica …

Sem Irena Manfredo, zdravnica, specialistka medicine dela, prometa in športa. Že od malega me zanimajo ljudje. Videti znotraj in onkraj.

Videti zares in tisto, kar je res. Navdušuje   me “celost” ljudi. “Ta pa ni cel”, sem rekla, stara 5 let in niti starši niso razumeli, kaj mislim. Z leti sem tej celosti rekla verodostojnost, zdaj jo opredeljujem kot preplet integritete in pristnosti.

Medicina je bila moja prva izbira, medicina dela pa ne. Na fakulteti me je zanimala psihiatrija, vendar sem po letih dela na Klicu v duševni stiski ugotovila, da to ni zame. Kot absolventka sem se zaljubila v ginekologijo in se videla kot porodničarko. Po študiju sem postala mama, najprej Aljaža in po 4 letih Andraža. Leti, ki sem ju preživela z njima, izkušnja dojenja in bližine,  sta bili lepi, srečni leti. Po vrnitvi v službo  sem želela delati v Zagorju. Da bom blizu sinovoma, da bom delala za Zagorjane. Edina možnost za specializacijo je bila medicina dela. Nekaj mesecev sem imela občutek, da se mi je zgodila največja krivica, potem sem se zagnala v študij in se našla. Sedaj čutim in vem, da sem na pravem mestu.

Leto 2016 je bilo zame najtežje leto. Zbolel je moj mlajši sin Andraž. Bila sem samo mama, paralizirana od strahu in bolečine. Resetiral me je Aljaž, z besedami: Če padeš ti, pademo vsi. Zdaj to obdobje 8 mesecev, 6 kemoterapij, 17 obsevanj sprejemam kot privilegij. Kot priložnost, da sem lahko skrbela za svojega otroka.

Veseli me veliko stvari. Lepota, narava, umetnost, vrtnarjenje, stik z ljudmi, šport. Tečem, kolesarim, smučam, plavam, igram tenis. Golf bom igrala po osemdesetem. Rada imam življenje. Moje vodilo in voščilo: UPAJ.SI.

Že nekaj let se ukvarjam z vplivom  psihosocialnih dejavnikov in stresa na nastanek bolezni, zadnja tri  leta študiram pozitivno psihologijo. Sem tudi učiteljica čuječnosti.

Verjamem, da lahko  s svojimi znanji, veščinami in kompetencami pripomorem k preoblikovanju zbornice v zdravnikom in bolnikom prijazno ustanovo. Vprašanje »what is wrong with people« je zamenjalo vprašanje »what is right about people«. To je srčika raziskav na področju pozitivne psihologije, ki z znanstvenim pristopom odkriva in promovira človekove kvalitete, pri čemer ni osrediščena na pozitivno na račun zanikanja negativnega, ampak prizna negativna čustva, neuspeh, probleme in druge neprijetnosti kot naravne in pomembne vidike življenja. V tem duhu si predstavljam tudi delovanje nove Zbornice.