Izbrisani, izgubljeni in brezpravni  – 1. del: IZBRISANI

 

To so statusi “oseb”, katerih osrednja skupna lastnost je diploma medicinske fakultete in ki z uvrstitvijo v eno od teh kategorij označujejo svoj odnos do naše zdravniške zbornice oziroma zbornice do njih. Kako je to mišljeno, se boste spraševali? So to begunci, tisti, ki so bili izbrisani od države ali oni, ki nimajo urejenega državljanstva? Ne, to so naši kolegi zdravniki in zobozdravniki. V te kategorije sem jih uvrstila sama na podlagi pogovora z nekaterimi od njih. Pa pojdimo po vrsti. Danes o izbrisanih.

Izbrisani” so kolegi, ki niso več člani Zdravniške zbornice Slovenije. Za tiste, ki ste se že poigravali z mislijo, da bi izstopili, pojasnjujem, da se “izstopiti” ne da. Prav tako članstva ne morete “zamrzniti” za določen čas. Ne glede na razlog za prenehanje članstva, je pot samo ena: “izbris”. Temeljito in za vedno. Kajti če se želite kdaj ponovno vpisati, morate predložiti vse dokumente kot ob prvem vpisu, vključno z overjeno fotokopijo diplome medicinske fakultete. Preverjeno v prvi osebi ednine. Tudi na spletni strani ZZS je to napisano. Nekdo je postavil vprašanje: “Želim se izčlaniti iz Zdravniške zbornice. Kako to storim?” Odgovor ZZS: “Na podlagi pisne zahteve za izbris z obrazložitvijo, ki jo zdravnik vloži pri ZZS.” Sicer ne vem, kaj bi se zgodilo z zahtevo za izbris, ki ne bi bila obrazložena.

Tokrat ne želim pisati o svoji izkušnji (o tem kdaj drugič), temveč o starejših zdravnikih in zobozdravnikih, ki so mi sporočili, da bi z veseljem podprli mojo kandidaturo, a niso več člani. Tisti, ki po upokojitvi ne delajo več, so pričakovali, da se bo kdo v imenu zbornice zahvalil za dolgoletno članstvo, jih povabil na srečanje, jih povprašal po zdravju in morda o tem, če bi še radi sodelovali v dejavnostih zbornice. Nič od tega se ni zgodilo, “lahko pa ostanejo člani zbornice” ob plačilu letne članarine. Ta res ni visoka (40 eurov letno) in bi jo večina upokojencev brez težav plačevala, če bi začutili, da je “zbornici mar zanje”. Tako pa imajo občutek, da so “le številke”, od katerih se pobere članarina.

V svojem programu kandidature za predsednico zbornice podrobno opisujem medgeneracijsko sodelovanje, ki ga bom še posebej spodbujala. V vsakem delovnem telesu zbornice bo zastopan po vsaj en mladi zdravnik (“junior”) in en starejši  (“senior”).  Tako bodo težave mladih postale bolj vidne in ukrepi za njihovo reševanje bliže vodstvu ZZS, starejši pa bodo s svojimi izkušnjami in modrostjo sodelovali pri reševanju zapletenih vprašanj. Starejši zdravniki “seniorji” (ne le upokojenci) bodo povabljeni, da se pridružijo klubu seniorjev, ki ga bomo ustanovili. Ti zdravniki in zobozdravniki, ki bi se želeli še naprej aktivno udejstvovati, si bodo izbrali, katero od predvidenih dejavnosti bi lahko izvajali. Nekateri bi poskrbeli za spoštljiv sprejem mladih zdravnikov, se ob vpisu v zbornico z njimi pogovorili in jim ponudili prostovoljno tutorstvo. Drugi bi lahko ponudili pomoč pri vprašanjih strokovnega razvoja, tretji dajali nasvete tistim kolegom, ki določenih vprašanj ne upajo izpostaviti v svojih delovnih okoljih. Pomembno je, da jim bo zbornica pod mojim vodstom pokazala, da jih še vedno ceni in želi imeti v svojih vrstah.