Odtekanje denarja v zdravstvu – tudi “pri nas doma”

Po oddaji Tarča sem v svojem blogu dne 18.11.2016 zapisala: Velika večina zdravnikov na odtekanje denarja nima nobenega vpliva, niti ne pozna poti izbire in odločanja o nakupih v zdravstvu. Kdo so tiste osebe (po položaju in imenu), ki znotraj zdravstvenih institucij odločajo o tem?

Kot svojevrsten odgovor na to vprašanje sem danes dobila več e-mailov s povezavo na novo zgodbo, v kateri je udeležena tudi ustanova, v kateri sem zaposlena. Ker delam s pacienti, odvisnimi od različnih psihoaktivnih snovi, pri svojem delu uporabljam urinske teste za določanje le-teh. Učinkovitega zdravljenja odvisnosti si brez takšnih testov ne znamo več predstavljati, pri svojem delu jih uporabljamo vsak dan.

Naj pojasnim, da zadnja tri leta in pol delam kot psihiatrinja na najnižji stopnji hierarhije v zdravstvenem sistemu. Tako nimam nobenega vpliva na kakršnekoli nabave, niti dostopa do dokumentov, ki se nanašajo na to. Zato sem si z zanimanjem ogledala posnetek zgodbe o nakupih teh testov. Nato sem šla pogledat teste, ki jih uporabljamo v naši ustanovi. Ugotovila sem, da so testi zapakirani v škatle, na katerih ni podatkov o uvozniku, niti nimajo navodil v slovenskem jeziku (so pa v hrvaščini). Zatem sem si iz spletne strani natisnila še sklep Državne revizijske komisije z dne 13.3.2015. Tako sem izvedela, kako so stvari potekale leta 2015. Kako potekajo danes, seveda ne vem.

Z zanimanjem pričakujem nadaljevanje zgodbe, tako v naši ustanovi, kot pri tistih, ki bi se o takšnih povezavah morali izreči. Upam le, da bomo teste lahko uporabljali tudi v prihodnje in da ta moj zapis ne bo povzročil “zastoja” pri njihovi nabavi.