Poslušam tiste, ki napovedujejo mojo zmago

Brigite Ferlič Žgajnar je za današnje Delo pripravila intervju z obema kandidatoma in ker se predvolilni čas izteka, je bilo veliko povedanega na račun preteklosti in mojih izjav za medije, konkretno za Mladino. Proti koncu intervjuja je zaslediti kar malo paternalizma starejšega kolege, kar vse pogosteje opazimo v odnosu do mladih zdravnikov in do žensk.

So moje želje za udejanjenje sprememb res prevelike in navadni člani preozko poznamo ustroj delovanja zbornice? Moje želje so realne.

Na nepoštene očitke, da naj bi me podprla stranka, odgovarjam, da je moj “ne” glede politike v vseh povezavah  z določenimi politični opcijami.

S politiko je treba sodelovati, to je dejstvo.

In še:

Ta dialog nikoli ni bil lahek.

Na različnih ravneh v zdravstvu so prisotni različni pogledi na solidarnost, kar je bilo izpostavljeno tudi v intervjuju. Tudi tukaj se nahajajo razlike med kandidatoma, ločevati bomo morali med solidarnostjo bolnikov na eni strani in med zasebnimi in javnimi izvajalci zdravstvenih storitev na drugi strani.

Solidarnost razumem kot dostopnost do zdravstvenih storitev za vse ljudi. To, o čemer se mi zdaj pogovarjamo, pa je zagotavljanje solidarnosti s strani zdravstvenih organizacij, ki bodo javne, financirane skozi ZZZS, ali pa zasebne, če jim bomo dali to možnost.

Medije zanima narava članstva v zbornici, saj prostovoljno članstvo odpira možnost za delovanje več zbornic. V zvezi s to odločitvijo bi med člani najprej izvedla prostovoljno anketo in ne zavezujočega referenduma. Mi, zdravniki, se lahko pogovarjamo o obliki članstva, vendar bo nazadnje določena z zakonom. Zakonodaja se spreminja v parlamentu, groženj da bi nam politika ukinila obvezno članstvo, pa se ne bojim tako močno.

Preden se bodo politiki zmenili, da ukinejo zbornico, se moramo mi med seboj zmeniti, kako jo narediti močno.

Navkljub tem spremembam v koraku s časom, ostaja bistvo zdravniškega poklica zdravljenje pacientov. Javnost naše delo neprestano presoja. Pogosto je ta presoja čustvena, še posebej to velja v tragičnih primerih. Na vprašanje, katera afera v zdravstvu me je najbolj pretresla, sem odgovorila, da je to smrt dečka Bora Nekrepa. Nisem bila edina, ki tako misli.

Mlada zdravnica, ki je bila udeležena, je odšla v tujino. To je posebna zgodba, o kateri se v javnosti ne ve kaj dosti.

Če bi zdravnica, ki je naredila napako, to uvidela, sprejela in se opravičila, bi bilo vsem vpetim v dogajanje prihranjenega mnogo trpljenja. Tudi zato naj zaključim svoj predvolilni nagovor z vizijo prihodnosti:

V ospredje postavljam člane zbornice in naše medosebne odnose. Moja vizija je, da bi se ti izboljšali.

Povezava na prispevek, v celoti ni prosto dostopen