Predvolilne misli iz naše ekipe

Prazniki so za nami in čaka nas naporno obdobje do 17. januarja, ko bodo znani rezultati drugega kroga volitev. Čeprav je kandidatura individualna odločitev, pa je brez ekipe, ki mi trdno stoji ob strani, ne bi mogla izpeljati. Celotna ekipa se tudi zaveda, da prihaja tudi čas “potem”, ko bo treba obljube izpolnjevati.

Sledi nekaj razmišljanj:

  • Včasih se vprašam, kdaj bi oddala volilni listek v primeru, ko ne bi poznala kandidata (v tem primeru Zdenke) in bi bila izpostavljena naključnim informacijam. Pritegnila bi me samo vsebina, vse kar bi dišalo po borbi za oblast, bi me odbijalo, ker bi imela asociacijo “vsi so isti”. Blizu bi mi bilo, če bi prebrala nekaj v stilu: “Kolegi, če ste zadovoljni s sedanjim stanjem, imate vso pravico, da se odločite za isto, a če še verjamete v spremembe, dajmo možnost nekomu, ki stoji za tem. Zbornico bi radi naredili dostopno, takšno, kjer bo vsako mnenje, pripomba, ideja našla svoj odgovor, konstruktiven, prijazen.” V glavnem deluje, če se ne počutimo rinjene v nekaj, prepričevane. Ko se nam pusti pravica do izbire dovolj na široko, kar kaže na spostovanje naših sposobnosti, postane (ne)izbira naša odgovornost. In zdravniki smo zelo odgovorna bitja. Vse kar ima pridih napadalnosti, je temu nasprotno. Skratka, zdravniki (večina) želimo delati strokovno in učinkovito, zato potrebujemo pogoje in nekoga (= ZZS), ki nam bo pri teh prizadevanjih pomagal. Ekipa ZZP ima vizijo, kako to uresničiti.
  • Ker nimam nobenih osebnih pričakovanj do zbornice, je moj motiv povsem čist in pošten: iskrena želja, da pride zbornica in z njo naš stan končno iz težkega obdobja, ki ga je bremenila splošna kriza, kriza vrednot, razdeljenost, etični problemi, nerazumevanje mladih, slabi odnosi pa mešanje strankarske politike in v politiko, težnja po komercializaciji medicine ter nenaklonjenost javnosti.  Menim, da je Zdenka Čebašek-Travnik, psihiatrinja in nekdanja varuhinja človekovih pravic, z izkušnjami na tej dokaj izpostavljeni funkciji, s svojim uspešnim družbenim delovanjem tudi na drugih področjih in s poznavanjem razmer v našem stanu, pa s svojo žensko intuicijo in tudi modrostjo najprimernejši kandidat za predsednika Zbornice. Ona bi znala na eni strani združevati vse sile našega stanu, na drugi strani pa bi bila zelo primeren, pošten, pronicljiv in odločen sogovornik tako državnim inštitucijam kot tudi javnosti in novinarski srenji. Z njo bi dobili zbornico po meri članstva!