Dan po tem

Danes je 30. dan mojega mandata in hkrati dan po izredni skupščini zdravniške zbornice Slovenije. Ta je bila zaprta za javnost, saj so tako odločili poslanci, ki so tudi izglasovali, da čeprav demokratsko izvoljena predsednica po štirih tednih delovanja ne uživam več njihovega zaupanja. Naglica, s katero me nekateri kolegi želijo odstraniti, se zdi skoraj neverjetna. A je resnična – tako zame, kot za moje sodelavce.

Dejstvo je, da statut Zdravniške zbornice Slovenije ne pozna zaupnice, zato tudi glasovanje o njej ne more imeti pravnega učinka. Do nadaljnjega torej ostajam predsednica in izvršujem naloge, ki so mi s tem položajem zaupane.

Čaka me priprava kandidatnih list za odbore, ki so jih zapustili njihovi predsednik in predsednici in odbora za zobozdravstvo, ki še ni bil ustanovljen, ker predlagani kandidat za predsednika ni dobil podpore poslancev. Kolegov, ki so pripravljeni sodelovati v novem vodstvu zbornice, je veliko in tudi sicer mi od povsod izražajo podporo in željo po sodelovanju.

V teh čustveno napornih dneh, ki zame in za moje bližnje še vedno trajajo, imam priložnost spoznavati ljudi z vseh plati. Prijatelji, tisti pravi prijatelji, so ob meni. Me spodbujajo, da vzdržim in ne odstopim. Dobivam tudi številna sporočila kolegic in kolegov, ki jih sicer osebno ne poznam, a mi njihova podpora zelo veliko pomeni. Nekateri so tudi odšli.

V naslednjih dneh bom osvežila svojo spletno stran, kjer bom – podobno kot v predvolilnem času – objavljala svoja razmišljanja o delovanju zbornice in o aktualnih dogodkih. Do takrat pa vas vabim na ogled pogovora http://www.delo.si/multimedija/video/zerdin-in-markes-o.html

 

 

 

 

Zdenko Šalda se predstavi

Zdenko Šalda je član ekipe ZZP, ki se nam je pridružil v zadnjem času. Tudi zanj lahko zapišem Zdravnik – z veliko začetnico. Poleg odgovornega in napornega dela v osnovnem zdravstvu, se zelo zavzeto ukvarja tudi s preventivnim delom. Zdenko je sodelavec, kakršnega si lahko želi vsaka ekipa, ki ima resen namen doseči pozitivne spremembe v našem zdravstvenem sistemu in širši družbi.

 

Zdenko Šalda o sebi:

Sem specialist medicine dela, prometa in športa, zaposlen v Zdravstvenem domu Trebnje. Poleg osnovnega dela v dispanzerju medicine dela, prometa in športa se ukvarjam tudi s splošno medicino. Imam 330 opredeljenih pacientov in enkrat tedensko delam v splošni ambulanti zapora na Dobu. Prizadevam si za izboljševanje zdravstvene oskrbe obsojencev. V sodelovanju z Varuhom človekovih pravic mi je uspelo uzakoniti oddelke za socialno-varstveno oskrbo v zaporih.

Prostovoljno in popolnoma brezplačno se ukvarjam z zgodnjo zunajbolnišnično defibrilacijo. V okviru projekta Milijon srčnih točk mi je uspelo na področju, ki ga pokriva ZD Trebnje, postaviti mrežo 43 stalno javno dostopnih AED (Avtomatski eksterni defibrilator), ki je daleč najgostejša v Sloveniji. S povprečjem 474 prebivalcev na 1 AED smo v samem evropskem vrhu. Redno izvajam tečaje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED.

Organiziral sem prve posredovalce po določilih novega Pravilnika o službi NMP, ki so že delujoči, čeprav osnovnega pogoja – dispečerske službe zdravstva še ni. Uspel sem s predlogom, da je v novem Pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah uzakonjena prometna signalizacija za AED. Slovenija je tako prva država v Evropi, če ne celo na svetu, ki ima prometni znak za AED. Dosegel sem, da se od letošnjega šolskega leta v osmih razredih osnovnih šol in v prvih letnikih srednjih šol v okviru zdravstveno-vzgojnih programov učijo oživljanja z uporabo AED.

Sedaj izvajam pilotni projekt na Osnovni šoli Trebnje, s katerim bomo dokazali, da je mogoča uvedba učenja oživljanja tudi v redne šolske programe. Sodelujem v Iniciativi za AED in sem avtor večine od 20 pobud, ki smo jih doslej predlagali. Sem ustanovni član Lions kluba Trebnje. V letošnji sezoni smo zbrali 12.000 evrov in jih namenili brezplačnemu cepljenju otrok proti klopnemu meningoencefalitisu. Prihodnji mesec bova s članom kluba, ki pozna znakovni jezik za gluhe, izvedla tečaj iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED za gluhe osebe.

 

Zakaj sem se pridružil ekipi ZZP

Moj motiv, da se pridružim skupini ZZP je, da bi v sodelovanju z ljudmi dobre volje izboljševal zdravstvo v najširšem smislu besede. Sem velik pristaš javnega zdravstva, a samo pod pogojem, da je javno zdravstvo nosilec družbenega razvoja. Javni zdravstveni zavodi bi morali nuditi veliko več, kot samo strokovno opravljanje zdravstvenih storitev. Če je javno zdravstvo samo izvajalec storitev za ZZZS, se ga lahko brez zadržkov zamenja z zasebnim.

Naslednji motiv je, da bi dobil pomoč pri spopadanju z Ministrstvom za zdravje, ki popolnoma ignorira pobude Iniciative za AED in tudi vsa ostala moja prizadevanja za izboljševanje zdravstvenega varstva. Tako si na primer neuspešno prizadevam, da bi sprejeli ukrepe za prevenco tuberkuloze v zaporih. Več o mojem delu boste izvedeli na spletni strani Iniciative za AED ( www.srce-si.si ).

 

Tri vprašanja o volitvah in stanju po 17. januarju

Od kolegice zdravnice sem dobila tri vprašanja:

 

Draga Zdenka,

Zapisala si, da si se odločila za kandidaturo po neuspešnih volitvah maja 2016, ko ni bil dosežen kvorum. V zvezi s »kvorumom« me zanimajo naslednje 3 stvari:

1)      Kaj se zgodi s predsedniško funkcijo, če morda kvorum tudi tokrat ne bo dosežen?

2)      A primarij Možina ostaja na tej funkciji?

3)      In ali se ve do kdaj morajo biti razpisane naslednje volitve?

Lep pozdrav,

kolegica

(z imenom in priimkom, po e-mailu)

 

Moj odgovor:

Draga kolegica,

to so tri vprašanja, na katera (namenoma?) še ni nedvoumnih odgovorov. Zato ti podajam svoja razmišljanja o njih.
1. Primariju Andreju Možini je štirletni mandat potekel oktobra 2016. Točni datum ni znan oz. ni dostopen na spletni strani ZZS, tudi zapisnika o verifikaciji na seji skupščine (leta 2012) ZZS tam ni najti. Zaplet nastane zaradi člena statuta, ki je glede mandata predsednika precej dvoumen. Gre za 45. člen Statuta ZZS (mandat predsednika zbornice). ZZS mi noče dati uradnega pojasnila, niti ne sprejme mojega predloga za pridobitev neodvisnega pravnega mnenja o statusu predsednika po preteku štiriletnega mandata.
Skratka primarij Andrej Možina je prepričan, da je zakoniti predsednik do verifikacije novega. (Jaz sicer mislim drugače.)
2. Glede na sedanje ravnanje vodstva ZZS, prim. Možina ostaja na funckiji predsednika, tudi v primeru, če kvorum ne bo dosežen. 
3. Volitve razpisuje predsednik skupščine, trenutno je to mag. Marko Bitenc. Roka, do kdaj morajo biti ponovno razpisane, v statutu ni. Mag. Bitenc se je v preteklosti trudil, da bi v statut vnesli spremembe glede zahtevanega kvoruma, a ni bilo dovolj glasov poslancev (potrebnih je 60), da bi bl njegov predlog sprejet. Zapisnik te seje skupščine ni dostopen niti na intranetu (samo za člane ZZS).
Teoretično lahko ostane sedanji predsednik in s tem celotno vodstvo ZZS do naslednjih volitev v skupščino ZZS, kar se bo zgodilo maja 2020. In potem nova skupščina spremeni statut (v členu o volitvah predsednika) in izvoli novega. 
Lep pozdrav,
Zdenka

Živa Novak Antolič se predstavi

Živa Novak Antolič je zdravnica z vso svojo bitjo. Čeprav se druživa šele zadnja štiri leta, je vsebina najinega druženja zelo raznolika, a ima močno skupno točko: uvajanje profesionalizma v slovenski zdravstveni sistem in prenašanje znanja na mlade.

Njena samopredstavitev je nekoliko daljša od ostalih članov ekipe ZZP, a je branje sila zanimivo in poučno za vsakega zdravnika.

Živa, ki je bila nagrajena z nazivom Honorary Fellow of EBCOG,  je v birokratskem postopku naše zbornice nedavno ostala brez veljavne licence. Žalosten epilog odnosa do zdravnice, ki je veliko prispevala tudi k delu zbornice. 

 

Takole pa opisuje svoja razmišljanja:

»Strokovno obvladati svoje delo, z bolniki pravilno ravnati in delati skrbno in složno«*.

*Napisal prof dr Franc Novak leta 1946

Ko so me upokojili, sem ugotovila, da zaradi papirjev, ki ti jih izročijo, ne moreš nehati biti zdravnik. Moje vodilo je postalo: Nikoli nisi prestar, da spreminjaš svet na bolje. To je rekel Lars Kolind, ne vem pa, če prvi. Tudi definicijo norosti: Delati isto, pričakovati drugačen rezultat, pripisujejo različnim avtorjem. Tudi Einsteinu; pove ga pa tudi eden od mojih vzornikov, zdravnik dr Edward de Bono. Slednji, ki je bil dvakrat nominiran za Nobelovo nagrado, dejansko dela drugače in spreminja svet na bolje. Živi v skladu s svojim Priročnikom pozitivne revolucije. Simbol pozitivne revolucije je odprta roka, kjer palec pomeni učinkovitost, kazalec vizijo, sredinec spoštovanje, prstanec samoizpopolnjevanje in mezinec prispevek prav vsakega k boljšemu svetu. Martin Luther King jr je rekel: Tragedija v času socialne tranzicije niso toliko slaba dejanja slabih ljudi, ampak strašna tišina dobrih ljudi.

Seveda ne morem iz svoje kože: znanstveno pošteno je citirati tiste, ki so kaj pogruntali. Priznam, da se mi tokrat ne ljubi iskati prav prvega, ki je kaj rekel, saj tole ni znanstveni članek za točke; takih točk ne rabim več. Citiranje pametnih misli drugih pomeni, da sem se vedno in povsod še željna učiti. Od upokojitve naprej gledam na stvari precej širše. Kot hčerki zdravnika, snahi zdravnika, vdovi zdravnika, svakinji zdravnika, mami farmacevta, ki dela v bolnišnici (in je obenem magister klinične psihologije in se ukvarja z zavzetostjo za jemanje zdravil) in mami zdravnika, mi res najbrž ni bilo mogoče gledati širše, dokler sem bila sama aktivno predvsem v medicini. V medicini, ki je krasna; kajti zdravstveni sistem je nekaj drugega.

Tega me je naučil prim Vasilij Matko Cerar. Ste opazili, da ni pike? To je moj mali upor zoper birokracijo: za hitrejše pisanje in za spreminjanje obstoječega. Samo dodajanje računalnikov/ programov/ novih tehnologij in nič odstranjevanja starega – pomeni le podvojeno birokracijo. Pa načrtovalci naj si prej preberejo de Bonovi Enostavnost in Thinking to create value – bonting. Bonting je beseda, ki jo je izumil, tako kot veliko drugih.

 

Že od 2008 vodim delavnice za treniranje vseh, ki učijo druge, tako imenovane TTT delavnice. Tudi tega se nisem spomnila sama. Evropski specializanti porodništva in ginekologije so zahtevali, naj se vendar končno mentorji naučimo, kako učiti mlajše! Takrat sem bila predsednica SCTA, Standing Committee for Training and Assessment (po naše bi rekli Komisija za specializacije) pri Evropskih porodničarjih in ginekologih, EBCOG (European Board and College of Obstetrics and Gynaecology) in sem enostavno morala to izpeljati. Pa pač sem. V okviru EBCOGa po Evropi –  in sem tudi za to maja 2016 v Torinu dobila najvišje priznanje EBCOGa, Honorary Fellow of EBCOG (FEBCOG). In to v kakšni družbi! Na odru smo bili: Prof Sir Sabaratnam Arulkumuran, Prof Ziva Novak Antolic, Prof Chiara Benedetto, Dr Rolf Kirschner and Prof Gamal Serour. (Sem upala, da bo kdo to napisal v poročilu o kongresu v ISIS, pa ni; tako se moram pa sama hvalit).

V Sloveniji tudi nisem začela sama, pač pa s primarijem Vasilijem Matkom Cerarjem, zdravnikom z vizijo. Posebej ponosna pa sem na to, da so me pred kratkim poiskali študentje medicine in mladi zdravniki, da smo se povezali v Zavodu Medicinski trenerji – treniramo mehke ali generične veščine. S svojim delom želimo prispevati k nadgradnji osebnostnih kompetenc zdravstvenih delavcev, k dvigu zaupanja med zdravstvenimi delavci in pacienti ter spodbuditi  prevzemanje odgovornosti za boljše odnose. Zelo sem bila ponosna in obenem ukrotila svojo nadutost (prej misleč, da počnem nekaj novega), ko sem (sicer šele pred nekaj meseci) »odkrila« članek svojega očeta v Zdravstvenem vestniku iz leta 1946: Odnos do bolnika – zrcalo nove dobe. Tam je v sklepu napisal, da moramo zdravniki strokovno obvladati svoje delo, z bolniki pravilno ravnati in delati skrbno in složno. Sem pa to vzela kot sporočilo, da lahko na področju profesionalizma in generičnih veščin delujem še dolgo, saj je področje brezčasno. Ne kot tehnologija, ki dirja z vedno večjo hitrostjo. Včasih sem rekla, da bi rada prišla čez 100 let nazaj na Zemljo, da vidim kako bo. Zdaj se pa spremembe pred mojimi očmi dogajajo tako hitro, da mi ne bo treba hoditi nazaj. Umetnost prilagajati se, pobrati najboljše od tehnologije, da nam je v pomoč, a pri medsebojnem stiku z bolnikom in kolegom ohraniti pogled v oči, ne pa v računalnik, telefon ali kaj podobnega, kar prihaja.

Minilo je 75 let od prvega telefona do prvih 50 milijonov uporabnikov, le 4 leta do enakega števila uporabnikov interneta (http://reports.weforum.org/future-of-jobs-2016/) in da razširitev novih tehnologij do 50 milijonov uporabnikov štejejo v dnevih, urah, minutah; to je krasno!

Sama pa proaktivno iščem odgovore, kako človeka uskladiti z napredkom, da se bo počutil dobro ob tem kar počne, ne pa kot stroj, ki ga moramo zdravniki (oprostite, čeprav nimam več licence, se počutim kot zdravnica) popraviti, da bo lahko delal naprej. Da se zdravnik ne počuti manjvrednega, kadar ne more več vzdržati fizičnega in psihičnega pritiska. Da se da pomagati, me učita dr Rachel Naomi Remen in dr Pamela Wible, ki si – neinformirani trmasti zdravnici! – tudi ne dasta dopovedati, da posameznik ne more nič spremeniti!

Ja, vem, sem se kar razpisala. Tisti, ki imajo mojo skoraj knjigo Potem in prej, mi niso zamerili, saj so v njej našli dosti uporabnega tudi zase. Upam, da boste tudi vi v tem pisanju, zato citiram, od koga sem se kaj naučila.

 

Zakaj podpiram Zdenko

Zdenko sem osebno spoznala šele pred nekaj leti. Vidim jo kot realistično trdno žensko, ki ve kaj hoče in se ne bo pustila poteptati, ne bo pokleknila ob pritiskih, gre strumno proti ciljem, vrednotam, cenim jo kot človeka in zdravnico. Je najboljša izbira za doseganje zastavljenih ciljev nove zbornice, močna ženska, ki se ne vda. Je poštena, transparentna, sposobna nasprotovat političnim in drugim lobističnim vplivom, ki poskušajo ZZS in posledično zdravnike in zdravstvo spremeniti v svoje orodje in jih skomercializirati.

 

Motiv za sodelovanje v ZZP

Moj motiv za sodelovanje je povsem egoističen: hočem vedno boljšo prihodnost zase, za svoje otroke in vnuke, da nam bo zdravstvo dostopno, da bo kvalitetno in da se bomo v sistemu počutili zelo dobro.

No ja, tudi zato, ker mi je mar ljudi. Ni mi vseeno kaj se dogaja z medicino in zdravstvom, predvsem pa z odnosi. Da bodo zdravniki spoštovali sebe in paciente in da bodo delali najbolje kar se da za zdravje ljudi. Da bodo ohranili avtonomijo, se uprli asimetričnemu nagrajevanju, prisiljevanju v kognitivno revščino zaradi neobstoja časovnih blazin (gl Dan Ariely) in zbirokratizirani pravičnosti (gl Grega Repovž).

 

Ker nevroznanstvenica dr Jill Bolte Taylor (My stroke of insight) pravi, da moramo vsi bolj uporabljati tudi desno polovico možgan. Ker si prizadevam ljudi – ki so na na tanki črti med zadovoljnim sužnjem in osebnostjo z avtonomijo – usmeriti  na to slednjo pot. Da vedo, da so sami odgovorni in da lahko vplivajo na svojo prihodnost, da si s svojo zavzetostjo izborijo pravice, se borijo, ne odnehajo. Da delajo tisto, kar jih veseli (da se to izide, jim povem tudi osnove finančne pismenosti). Vztrajam kljub temu, da zgleda na prvi pogled kaotično in nemogoče. Celo življenje sem se trudila za izboljšave in za preventivo in ne bom odnehala. Večina ljudi si danes ne upa povečati pričakovanj. Z razmišljanjem po De Bonu sem se veliko naučila in želim prenesti ta znanja še na druge, želim si da se bi ljudje bolj vključevali v reševanje izzivov, s tem ko bi sodelovali, počutili bi se bolje in še raje delali, vplivali na druge za izboljšave – z eno de Bonovo besedo: vedno je EBNE (excellent but not enough)! Ni važno ali je lahko ali težko, važno je če je vredno! JE.

 

Nazadnje in pomembno: v skupini ZZP sem našla izjemne ljudi, v družbi katerih uživam in se počutim varno.

 

 

 

Pravno mnenje – današnja okrogla miza je volilni shod, ki ga volilna komisija ne bi smela dovoliti

Objavljam pismo univ. dipl. pravnice, ki opozarja:
Draga Zdenka,
na tej konferenci sestanku/shodu (kakorkoli to poimenujejo) 10. 1. moraš tudi ti biti prisotna, ker predsednik zdravniške zbornice “nagovarja” volilno bazo (zadnji odstavek dopisa: “Moja kandidatura temelji na prepirčanju …”) in daje neke predvolilne objube.
Neodvisno od tega, kdo je plačal ta vabila, je to v volilnem obdobju reklama oz. “zastonj?” kampanja za zgolj enega kandidata in volilna komisija oz. predsednik skupščine tega ne bi smel dopustiti v času volitev brez prisotnosti drugega kandidata – glede na pravila, ki so jih postavili (eno el. obvestilo, eno poštno obvestilo idr.). Oni niso predvideli “volilne konference oz. shoda” – neodvisno kako poimenujejo to konferenco je očitno, da gre za volilno kampanjo.
To ni v skladu s pravili, ki jih je volilna komisija, ki je pristojna za volitve, postavila. Imaš možnost pritožbe na volilno komisijo – glede na Statut (5. tč. 1. odst. 40. člena). Volilna komisija ni predvidela za oba kanidata volilnega shoda z mladimi zdravniki, kar pa to očitno bo. To je neenakopravno obravnavanje.

Okrogla miza danes – mladi zdravniki, postavite se zase in za nas vse

Danes bo v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije zelo živahno. Poleg problemske konference, ki jo v pismu mladim napoveduje aktualni predsednik prim. Andrej Možina (točna lokacija in čas nista objavljena), bo tudi okogla miza, o kateri smo lahko prebrali več različnih obvestil. Če jih združim za namen tega zapisa, se bo danes dogajalo naslednje:

V Modri dvorani Domus medica ob 16. uri bodo najprej eno uro govorili tisti, ki so bili doslej nosilci programov izobraževanja v ZZS (Možina, Beović, Šapec, Fras), potem pa še ena mlada zdravnca. Vse to do 16.55. Sledi ena ura razprave.

Iz zapisanega lahko razumem, da bodo najprej govorili tisti, ki so soodgovorni za sedanje težave, potem pa pridete na vrsto mladi zdravniki.

Dragi “mladi zdravniki” (v narekovaju zato, ker ne najdem drugega formalnega izraza za vašo skupino), zakaj niste zahtevali – če je ta okrogla miza res namenjena vam (in nikakor ni predvolilni zbor, kot piše prof. dr. Beovićeva):

Zakaj torej niste zahtevali, da najprej govorite vi in predstavite svoje probleme in predloge rešitev, potem pa naj se odgovorni za sedanje stanje izjasnijo o vaših kritikah in predlogih. 

Takšen bo način dela moje ekipe, če bomo izvoljeni. V dvorani bom tudi jaz z nekaterimi člani ekipe ZZP. Bomo samo opazovalci, nimamo namena – razen s svojo prisotnostjo – vplivati na potek tega dogodka.

Načrt mladega zdravnika za spremembo specializacij

S pomočjo mladih sodelavcev moje ekipe smo spoznali zanimive sogovornike. Eden od njih je gotovo tudi Gregor Prosen (as, spec. urg.med, FEBEM; OE NMP ZD Maribor). Prepričana sem, da ga mnogi tudi osebno poznate ter cenite in spoštujete njegov način dela in razmišljanja. Z njegovim dovoljenjem objavljam pismo, ki mi ga je poslal.

 

Maribor, 5.jan.2017

Spoštovana Dr. Čebašek-Travnikova!

Od mladega kolega sem nocoj prejel prijazen mail, kjer mlade zdravnike vabite da Vam poved(m)o, kaj si v prihodnje želimo od ZZS.

Zatorej dovolite, da Vam predstavim svoja videnja in  svoje “želje”.

Moje pismo ima dva dela.

Prvi del je namenjen prihodnosti  slovenske medicine in se zavzema za korenito izboljšanje izobraževanja mladih.

Drugi del govori o gašenju požara iz preteklosti …

 

1a. Specializacije

Od ZZS si želim neskončno boljše vodenje izobraževanja mladih zdravnikov, predvsem specializantov kot tudi pripravnikov.

Beseda neskončno je zanalašč pobarvana in odebeljena, kajti za kakršen koli napredek SLO medicine si moramo najprej priznati, da strukturiranega izobraževanja oz. izpeljevanja programa specializacij, generalno gledano, sploh ni!

Takoj bom dodal, da seveda obstajajo redke izjeme, a so  na žalost točno to – redki in izjemni mentorji.

Skratka, specializacije kot takšne so večinoma, po vrstah in po regijah, posmeh in žalitev koncepta kliničnega poučevanja, so same sebi namen in specializantov aktivno ne naučijo (skoraj) ničesar!

Potek specializacij danes je uzakonjeno diskriminiranje mlajših kolegov, ki pod pretvezo “kroženja in dežuranj” zavodom zagotavljajo zastonj/poceni delovno silo, s katero se ukvarjajo le redki – pa so mentorji za to povrhu še plačani!

Upam si trditi, da se specializanti v veliki večini tekom specializacij ne naučijo veliko (če sploh kaj) zaradi učenja, ki bi ga prejeli v tem “učnem” obdobju – temveč slepo in ne-varno (za vse vpletene) opravljajo redno delo, tam “nabirajo izkušnje (in napake)” in se učijo “po izkustvu” – ne morem se otresti občutka, da za varnost pacientov ali mladih kolegov v tem “učnem” procesu nikomur od odgovornih ni prav veliko mar.

Ob-posteljno učenje v Sloveniji defacto ne obstaja. Na nobenem nivoju.

Spet posplošujem, k sreči obstajajo svetle izjeme.

A teh izjem je premalo, zato je ta neučinkovit sistem “poučevanja” potrebno korenito spremeniti!

Mislim, da se oba strinjava, da je že opaziti počasno, a vztrajno strokovno nazadovanje slovenske medicine…

In oba veva, če naj se sliši še tako klišejsko, da so mladi naše edino upanje!

Zato predlogi za izboljšanje poteka in izpeljave specializacij:

– prenoviti je potrebno programe specializacij

– začeti je potrebno udejanjati programe, učne cilje in redne evaluacije specializantov

– prenoviti je potrebno E-list, ga narediti življenskega (in da ne “crash-a”)

– v Slovenijo je potrebno ponovno pripeljati obposteljno učenje!

– vse specializacije morajo jasno opredeliti edukacijske mejnike za napredovanje specializanta – obenem pa jasno definirati zadolžitve specializantov in mentorjev in jih začeti udejanjati!

  • specialistični izpiit morajo (spet- če so to kdaj bili) postati objektivna in realna meritev znanja in sposobnosti bodočega zdravnika specialista.

Ker so vse to dolgoročni, sistemski ukrepi, ki bodo povrhu sprožili ogromno upora, Vam svetujem da nemudoma ukrepate najbolj pragmatično; svetujem vam, da nemudoma omogočite, da dobi specializant po vsakem mesecu kroženja možnost, da sam sporoči/odloči (elektronsko, seveda), kateremu (max. dvema)  mentorjema namenja svoja mentorska sredstva za tekoči mesec!

Zagotavljam Vam, da se bo parazitski sistem, kjer so razni šefi oddelkov mentorji petim krožečim ali večim specializantom, pa jih v mesecu dni niti videli niso, takoj porušil – tisti redki, ki pa se trudijo učiti, pa bi za svoj trud dobili neko nagrado, predvsem pa priznanje in vzpodbudo!

Najpomembneje – takoj bi začeli pridobivati najbolj kritične gradnike za izvedbo specializacij – resnične mentorje edukatorje!

 

1b. Pripravniki

  1. Njihova prepuščenost samim sebi je drugi madež na ramenih slovenske medicine in ZZS.

Anonimno pismo mladih zdravnikov ste prebrali.Osebno vam zagotavljam, da je vse napisano – v nekem spremenjen kontekstu – resnično!

 

Nažalost – oz. je samo delček sramote našega ceha.

 

Pripravniki so trenutno najbolj zavržena skupina naših kolegov; kakor s specializanti se seveda tudi  z njimi strokovno ne ukvarja skoraj nihče – a za razliko od specializantov niso uporabni niti kot cenena delovna sila – zato se svaljkajo po kotih, kafičih, se pretvarjajo, da se učijo – a v resnici sebi in državi kradejo čas in denar.

 

K sreči ta neproduktivna laž od “priprav” traja samo pol leta.

Tudi pripravništvo je potrebno nemudoma spremeniti:

  1. Potrebno je uvesti pred-kolokvij iz osnov urgentne med., ki ga morajo mladi kolegi opraviti najkasneje prvi mesec pripravništva. Pripravniki morajo na svoje prvo delo in službo biti dejansko pripravljeni!

Medicinske fakultete jih na pripravništvo (še manj resnično medicino) enostavno ne pripravijo dovolj (uporabno). Tudi to pilulo grenke resnice bomo morali požreti.

  1. Z novoustanovljenimi urgentnimi centri (UC) je kroženje potrebno (skoraj) v celoti prenesti v UC in delno na pediatrične sprejemne oddelke
  2. Prevetriti je potrebno List pripravnika ter jasno, a pragmatično in realistično opredeliti/zreducirati nabor potrebnih znanj. V tem sklopu je potrebno tudi jasno opredeliti način dela/delovne zadolžitve pripravnikov.
  3. Tudi pripravniki potrebujejo “glavnega mentorja in koordinatorja” na ZZS, ki bo skrbel za izvajanje zgoraj navedenega – obenem pa advociral za mlade kolege, ki so večinoma prepuščeni milosti in ne-interesu “mentorjev” v ustanovah.
  4. Popolnoma je potrebno spremeniti način in vsebino strokovnega izpita!

 

 

 

DRUGI del

Če je prvi del mojega orisa stanja in predlogov dolgoročno vseeno optimističen – pa za drugi del tega nažalost ne morem trditi.

Svoje razočaranje in žalost bom najlažje ponazoril z, na žalost resnično anekdoto.

Nekje v zadnjih letih mojih/naših prizadevanj za prenovo sistema (NMP) sem seveda (kot ničkolikokrat) trčil ob interese svojih (starejših) kolegov.

In navrženo mi je bilo: “Prosen, daj nehaj, pa ti ja moraš najprej branit svoj ceh!

Šokiran nad izjavo, predvsem pa razočaran, sem takrat ostal nem.

A danes vem, kaj bi moral takrat odgovoriti:

Da, najprej moram braniti svoj ceh. A svoj ceh se brani tako, da se brani Stroko, Kvaliteto in Resnico!”

 

Spoštovana kolegica!

Slovensko zdravništvo si mora naliti čistega vina!

Slovensko zdravništvo se mora ponosno in brez sramu postaviti za ideale Resnice, Pravičnosti in Stroke!

Ob vseh lažeh, pretvarjanjih in potvarjanjih, celo kriminalnih dejanjih, da o zanemarjanju stroke sploh ne izgubljam besed, ki so jih in jih še vedno nekateri naši kolegi grešijo, ZZS ne more in ne sme ostati tiho!

Kakor je ostajala do sedaj.

Zato je naš ceh v družbi upravičeno izgubil težo, predvsem pa legitimnost!

Srčno upam, da si bo slovensko zdravništvo kmalu spet povrnilo ugled!

Svoje pismo bom zaključil z razglednico iz Dunaja.

Morda se spomnite, kaj piše na notranji strani Cesarskih vrat pred Hofburg-om;

 

Justitia. Regnorum. Fundamentum.

Srečno!

  1.            Gregor Prosen, spec. urg.med, FEBEM; OE NMP ZD Maribor

(vsi zapisani pogledi so izključno osebni in v ničemer povezani z mojim delodajalcem ali katerokoli strokovno organizacijo kateri pripadam)

Sporočilo mladim zdravnikom – a ste ga dobro razumeli?

Danes sem od mladih zdravnikov dobila informacijo o pismu, ki ga je mladim zdravnikom pisal prim. Andrej Možina kot kandidat za predsednika Zdravniške zbornice Slovenije in v katerem najavlja problemsko konferenco 10.1. 2017 v Domus medica.

Pismo pa je tako zagonetno, da ga že nekaj časa poskušam “dešifrirati”. V bistvu sploh nikogar ne vabi, tudi ni nobenega imenovanega dogodka (omenja problemsko konferenco), nobene ure ali dnevnega reda. Le pridite tja … Še prej pa se povežite s forumom mladih zdravnikov (spet ne veš, kaj je s tem forumom in kako se povežeš z njim). Skratka ena “zdriza”, ki je ne moreš nikjer prijeti. Le sporočilo je jasno – prim. Andrej Možina kot odrešenik za vse probleme, ki jih imate mladi zdravniki v zvezi s podiplomskim izobraževanjem in socialnim položajem. Pa ne pozabite na volilne lističe, saj smo sredi volilnega obdobja, ki se konča točno 17.1.2017 in zato mora biti ta “problemska konferenca” še pred tem datumom.

No, mene bi zanimalo, kdaj v minulih štirih letih so bili podobni dogodki pripravljeni in kakšne rezultate za mlade zdravnike so prinesli. Študenti medicine so mi opisali en podoben dogodek, kjer so nastopali s svojimi predlogi glede točkovanja vlog za specializacije, a ti s strani ZZS niso bili sprejeti.

Zelo rada bi prišla v stik z mladimi, ki pripravljajo ta dogodek in jih seznanila s predlogi za rešitev sedanjega neprijaznega sistema specializacij. Enega od teh predlogov objavljam na tej spletni stran.

Ker ima pismo več elementov pozivanja na volilni zbor, me zanima, ali ga je odobrila volilna komisija, zato sem nanjo tudi naslovila takšno vprašanje.

Bodimo aktivni – komentirajmo Zakon o pacientovih pravicah

Drage kolegice in kolegi,

Ministrstvo za zdravje je dalo 12.12.2016 v javno razpravo novelo Zakona o pacientovih pravicah. Točen naziv zakona je Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pacientovih pravicah in ga najdete na tej spletni povezavi.

Ne dovolimo, da spremembe sprejmejo brez naše aktivne kritike tistih delov zakona, ki so za nas zdravnike nesprejemljive ali pa bi pomenile resno motnjo v našem delu s pacienti. Ker ravno za to gre – da nam zakon ne bi otežil dela, predvsem pa odnosa do pacientov.

Ne zadovoljimo se le s poročanjem medijev o tej noveli, temveč se tudi sami lotimo branja in predvsem pisanja komentarjev. Pokažimo ministrstvu in ministrici, da nam je mar.

Res da je Zdravniška zbornica že podala svoje mnenje, vendar je to le eno mnenje, čeprav naj bi predstavljalo mnenje celotnega članstva. Dodajmo svojo, osebno kritiko, tudi če je vsebinsko enaka tisti iz ZZS.

Spoštujem paciente in njihove pravice v zdravstvenem sistemu, vendar menim, da je treba zakon uravnotežiti tudi s pacientovimi dolžnostmi. Ena takih je, da pride na pregled ali pravočasno sporoči izostanek. Po obstoječem Pravilniku o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov so obveznosti le na strani izvajalcev. Če pacienta ni, zdravnik v času, ki je bil rezerviran za tega pacienta, ne more opraviti storitve in ne more prikazati svojega dela. Pacient pa se mirno lahko naroči za drugi termin.

A to je le en primer neuravnoteženosti zdravstvene zakonodaje, ki se neposredno odraža na našem delu. Na drugega – določitev časa čakanja pred ordinacijo, me je spomnila kolegica in opozorila:

“Med drugim novela opredeljuje tudi čas čakanja v čakalnici zdravnika , ki je omejen na 30 minut. Verjamem, da se vsi trudimo, da je čakalnica prazna. Vrsta se podaljša zaradi nepredvidenih zapletov pri pacientu in ne zaradi naše malomarnosti , zavlačevanja, ali osebnih razlogov ekipe.

Do sedaj smo bili časovno omejeni predvsem zaradi predvidenega doseganja točk s strani ZZZS. Ali bomo sedaj omejeni še zaradi zakona o pacientovih pravicah?

Zanima me, če ima zveza potrošnikov  opredeljen čas za čakanje v vrsti pred blagajno trgovca, ali imamo opredeljen čas čakanja pred okencem na upravni enoti?

Zakaj razlike? Ali smo zdravstveni timi res največji problem naše družbe?”

Seveda bi nam naša zbornica lahko olajšala delo, odprla razpravo ali forum na spletni strani, naredila branje zakona zanimivo in pokazala, da zakonodaja – predvsem njeno sprejemanje in spreminjanje – ne sme iti mimo nas. Kar bi jaz v vlogi predsednice zbornice gotovo naredila. 

 

Kaj je diskurz: na primeru sovražnega govora Vesne V. Godina

Za tiste, ki vas zanima, kaj pomeni beseda oz. pojem diskurz, prilagam pojasnilo, ki ga je pripravila Maja Rus Makovec:

V našem študiju sistemske psihoterapije, v katerem smo se skupaj izobraževali, so nas učili tudi, kaj je diskurz. To znanje smo potrebovali, da bi se znali bolje povezati z najbolj stigmatiziranimi in de-priviligiranimi pacienti.  Takrat se mi je zdelo – kot zdravnici, nevajeni tovrstnega izražanja, to le igranje z besedami. Rečeno nam je bilo, da diskurz pomeni “govorjene in pisne oblike jezikovne rabe kot družbenega dejanja. Jezik je razumljen kot družbena praksa, način, kako se stvari delajo. Analiza diskurza je analiza tega, kar ljudje počnejo. Ne gre za razliko med govorom in dejanjem, ampak se na sam govor gleda kot na dejanje, na primer sovražni govor.” –  V zapiskih, ki sem jih šla pogledat, se mi je ob predavanju zapisalo tudi, da so “procesi družbenih sprememb v sodobni družbi pogosto spodbujeni s spremembami v diskurzu (kako npr. poročamo o zdravnikih, pacientih, …).” Iz te situacije si lahko ponovno prikličemo pomembnost striktno spoštljive komunikacije, tako med seboj kot z javnostjo, tudi ali prav še posebej takrat, ko imamo kakšne različne poglede.  Morda – zakaj pa ne? – bomo lahko kdaj model drugim izobražencem.

Zdenka, ker poznam tvoje delo in zadržanje skozi dolga leta, sem te volila ne samo z upanjem, ampak tudi s polnim zaupanjem, da se bo o konstruktivnosti v odnosih govorilo in izpeljevalo – ne nazadnje tudi s tvojim predlogom glede zdravniškega ombudsmana.