Odzivi na moj nagovor članicam in članom

Protokol volitev za predsednika Zdravniške zbornice omogoča vsem kandidatom, da člane in članice zbornice nagovorimo tudi v obliki e-maila. Prejšnji petek je bil poslan moj nagovor. Bila sem prijetno presenečena nad odzivi (tehnično poročilo o pošiljanju nagovora članom), ki so bili zelo različni – od dobrih želja, do iskrene podpore pa do zelo tehtnih predlogov in razmislekov o bodočnosti zbornice.

Z dovoljenjem piscev bom nekatera njihova sporočila objavljala tudi na blogu.

Takole mi je napisala Irena Manfredo:

Danes sem volila …

Ustanovitve Zdravniške zbornice Slovenije sem se zelo razveselila. Ko sem bila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja na študentski  izmenjavi na Irskem, je name naredilo  globok  vtis mentorjevo mnenje o pomenu zbornice. Čeprav zame takrat tuje in neznano področje /chamber?, ceh?!/, sem si zapomnila gotovost v njegovem glasu in prepričanje, da zdravniki* potrebujemo svojo stanovsko organizacijo. Kot zunanja opazovalka sem z zanimanjem spremljala delovanje Zbornice. Zunanja opazovalka pravim, ker nisem bila »aktivna članica« odborov ali skupščine,  sem se pa vedno udeležila volitev, kar sem imela  za svojo dolžnost in pravico in kar mi je dajalo občutek, da vsaj malo  prispevam k delovanju »moje« Zbornice. Še bolj kot glasovanje za člana skupščine iz naše regije, se mi je vedno zdela pomembna izbira predsednika**,  saj ta zdravnica ali zdravnik predstavlja vse nas  in na nek način pooseblja Zbornico. Če bi izbirala ključno besedo, ki naj  označuje  Zbornico in njenega   predsednika, bi izbrala dostojanstvo. Statusno dostojanstvo, ki ga prinaša predsedovanje  Zbornici, bi moralo biti usklajeno tudi z osebnim dostojanstvom človeka, ki Zbornico vodi.

Pri več prejšnjih volitvah sem se  zalotila, da pravzaprav ne glasujem ZA, ampak se pri izbiri  odločam za manj slabo in da ZA v resnici pomeni PROTI slabšemu. Letos sem  po neuspelih majskih volitvah z zanimanjem spremljala dogajanje na Zbornici, prve korake novoizvoljene skupščine in pričakovala kandidature. Prvič sem udeležila  volilnega  zbora,  v Ljubljani. Pet kandidatov za funkcijo, ki naj bi bila po mnenju nekaterih »slamnata«? 7500 poslanih vabil, 50 udeležencev. Iz tega dogodka ni mogoče sklepati na  volilno udeležbo, niti na razplet volitev, celo na stanje duha v dvorani ne /zdravniki so bili v glavnem tiho, govorili so zobozdravniki/, sem pa spoznala,  kako  pomembna  je funkcija predsednika Zbornice, saj sta se zanjo pripravljena potegovati  dva že-predsednika, aktualni in bivša. Neizgovorjeno, ampak to je funkcija z ogromno /družbeno/ močjo.

Raznolikost kandidatov je boljši napovedovalec uspeha volitev – doseženega kvoruma kot udeležba na volilnih zborih.  Zaradi tajnosti ne bo mogoča “igra”, ki se jo gredo pri  volitvah za predsednika republike, ko nam postrežejo s podatki,  “ koliko kuharic, starejših od 55 let,  je volilo” in koga. Pri teh volitvah so hit mladi zdravniki. Zaradi sočasnosti predvolilnega boja in zdravniške stavke je postala zanimiva  skupina mladih zdravnikov.  Jih je dovolj, da lahko prevesijo odločitev?

Skupna značilnost predvolilnih nagovorov je obljuba spremembe. Verodostojnost obljub bo pokazal čas, imajo pa novi kandidati ravno na tej točki prednost, saj so brez zborničnega nahrbtnika.

*zdravnice in zdravniki, zobozdravnice in zobozdravniki

**predsednica/predsednik

Irena se je odločila in oddala svoj glas. Tisti, ki ga še niste, ali se še niste odločili za svojega kandidata, imate še nekaj dni časa. Naredimo tokratne volitve veljavne in oddajmo glasovnice v čim večjem številu.