Eldar Gadžijev se predstavi

Eldar Gadžijev je Zdravnik, torej zdravnik z veliko začetnico. Vsi, ki ga poznamo in ki nam je dano biti z njim v osebnih stikih, se zavedamo, kakšno srečo imamo. Njegovo je poglavje v naši knjigi: Pripravljamo pogoje, da zbornica zaživi s skupnimi močmi in tudi trditev, da potrebujemo močno zbornico, ki jo bodo vsi člani imeli “za svojo”. 

Takole pa, skromen kot je, pravi o sebi:

Sem Eldar M. Gadžijev star 71 let in živim v Preddvoru.

Bil sem kirurg, profesor in še kaj, pa sem sedaj upokojen. In zato lahko gledam “od zunaj” na dogajanje ne le v kirurgiji, ampak v medicini nasploh.

Ker me je malo strah da našemu zdravstvu ne gre dobro, sem pristal v skupini ZZP, star, a z mlado željo, da bi ob prenovljeni Zbornici prišlo do boljšega stanja v naši medicini, v kateri naj bi končno zaživel profesionalizem!

Ker nimam nobenih osebnih pričakovanj do drugačne Zbornice, je moj motiv povsem čist in pošten: iskrena želja, da pride Zbornica in z njo naš stan končno iz težkega obdobja, ki ga je bremenila splošna kriza, kriza vrednot, razdeljenost, etični problemi, nerazumevanje mladih, slabi odnosi pa mešanje strankarske politike in v politiko, težnja po komercializaciji medicine ter nenaklonjenost javnosti.

 

Rad slikam, smučam, plavam in jaham po Altaju. Pri slikanju izgubim občutek za čas in uživam pri mešanju barv. Plavanje v mrzli vodi je nekaj posebnega in na srečo ne more  trajati dolgo pa grem lahko hitro ven. Konji na Altaju pa so pametni, varni in še hodijo namesto mene. Moja mota:  “Dan brez smeha je zgubljen dan!” in “Ne stori drugemu, kar ne želiš, da bi storili tebi!”

 

Zakaj podpiram Zdenko

Zato, ker je Zdenka Čebašek-Travnik zdravnica, psihiatrinja in nekdanja varuhinja človekovih pravic z izkušnjami na izpostavljeni državni funkciji.  S svojim uspešnim družbenim delovanjem tudi na drugih področjih in s poznavanjem razmer v našem stanu, pa s svojo žensko intuicijo in tudi modrostjo je prava oseba, ki bo znala združevati vse sile našega stanu. Na drugi strani pa bo zelo primeren, pošten, pronicljiv in odločen sogovornik tako državnim inštitucijam kot tudi javnosti in medijem. Z njo bi dobili Zbornico po meri članstva!

 

 

Danes o mladih zdravnikih na okrogli mizi – o zobozdravnikih pa nič

Danes se nas je v modri dvorani  Zdravniške zbornice Slovenije zbralo kakšnih 150 – da bi poslušali o tem, kako zdravniška zbornica skrbi za mlade zdravnike in njihovo izobraževanje. Poslušalci smo bili vseh starosti – od mladih do ne več mladih, od študentov medicinske fakultete do profesorjev in vse vmes. Seveda so bili prisotni tudi nekateri koordinatorji specializacij, pa glavni mentorji, pa še kdo – vsak od nas z določenim motivom.

Sledi subjektivni zapis o dogodku, zapisala sem kar sama. 

Prva govorka je bila prof. dr. Bojana Beović, ki je pojasnila, da prim. Možina ne bo govoril – da ne bi prišlo do kakšnega nesporazuma, da gre za volilni zbor. Torej ne gre za volilni zbor, temveč za delovno srečanje z mladimi zdravniki, kakršnega ni bilo že kakšni dve leti ali dlje. Zakaj ravno ta (volilni) teden, pa ni pojasnila. Navedla je številke – več kot 1800 specializantov, katerih specializacije organizira in vodi zdravniška zbornica. Gospa Tina Šapec, ki pri ZZS vodi oddelek za specializacije, je predstavila primerjalno (anketno) študijo nekaterih evropskih držav in Slovenije. Iz predstavitve sem dojela predvsem to, da so sistemi podeljevanja in izvajanja tako različni, da jih ni mogoče dati niti na skupni imenovalec.

Prof. dr. Zlatko Fras je povedal nekaj o kompetenčnih modelih, ki naj bi bili strukturno ogrodje vseh specializacij. V njegovi predstavitvi je bilo opaziti tudi besedo profesionalizem in potrebo, da se poleg strokovnega znanja zdravnike nauči tudi ustreznih odnosov in vodenja.

Končno smo dočakali predstavitev mlade zdravnice Tine Bregant, ki je prva opozorila na težave mladih zdravnikov, zaradi katerih smo se pravzaprav zbrali. Jasno je povedala, da je treba prenoviti tako vsebine specializacij, kot e-list specializanta. Glavni poudarek njene predstavitve je bil na odnosu med mentorjem in specializantom. Ta dvosmerni proces ne zaživi; prav bi bilo, da bi bili mentorji ustrezno nagrajeni ali tudi kaznovani, če svojega dela ne opravljajo ali opravljajo neustrezno. Predlagala je, da bi se ustanovil nekakšen zaupnik za specializante, kateremu bi specializanti lahko zaupali težave  iz odnosov z mentorji – saj se zdaj ocenjevanju mentorjev izogibajo tako, da vsem podelijo dobre ocene.

Sledila je razprava, nekateri razpravljalci so se predstavili, drugi ne. Vse se je vrtelo okrog treh tem:

  • nujno je treba prenoviti specializacije, kar se za večino že dolgo ni zgodilo; skupaj s specializacijami pa je treba posodobiti e-list specializanta,
  • pri prenovi vsebine specializacij je nujno sodelovanje Slovenskega zdravniškega društva, a na okrogli mizi predstavnikov SZD ni bilo (so bili povabljeni?),
  • problematiziralo se je delovanje glavnih mentorjev, čeprav so nekateri mentorji zelo dobri; vprašanje o tem, kako in komu sporočiti, da je nek mentor neustrezen, pa je ostalo neodgovorjeno.

Mladi zdravniki so pričakovali konkretne odgovore, kaj se na odpravljanju teh težavah že dela v okviru ZZS, kaj in kdaj se bo spremenilo. Pa s(m)o slišali, da bodo mladi imeli “še več možnosti za sodelovanje” pri programih in izvedbi specializacij, “čeprav jih imajo že zdaj dovolj”. Pa da pri zbornici obstaja skupina mladih zdravnikov … (hitri pogled na spletno stran ZZS je ni odkril).

In izkupiček?

Zame je bil to zanimiv vpogled v obsežno problematiko podpiplomskega izobraževanja, ki  mi to omogoča primerjavo s sporočili, ki jih dobivam od mladih zdravnikov neposredno na moj naslov.

  • Ugotovim lahko, da so zgodbe zelo, zelo podobne.
  • Da so spremembe v pripravništvu in specializacijah nujne in z njimi ne gre odlašati.
  • Da do mladih zdravnikov ni pošteno, da se jih toliko časa ni povabilo na podoben dogodek.

In še nekaj sem opazila. Kljub mnogim izrečenim besedam o avtonomiji zobozdravnikov v predvolilnem času, pa o njih na danšnji “okrogli mizi” ni bilo rečeno prav nič. Kot da so že samostojni v neki svoji zbornici, ki z našo skupno Zdravniško zbornico Slovenije nima nič skupnega.

 

Pravno mnenje – današnja okrogla miza je volilni shod, ki ga volilna komisija ne bi smela dovoliti

Objavljam pismo univ. dipl. pravnice, ki opozarja:
Draga Zdenka,
na tej konferenci sestanku/shodu (kakorkoli to poimenujejo) 10. 1. moraš tudi ti biti prisotna, ker predsednik zdravniške zbornice “nagovarja” volilno bazo (zadnji odstavek dopisa: “Moja kandidatura temelji na prepirčanju …”) in daje neke predvolilne objube.
Neodvisno od tega, kdo je plačal ta vabila, je to v volilnem obdobju reklama oz. “zastonj?” kampanja za zgolj enega kandidata in volilna komisija oz. predsednik skupščine tega ne bi smel dopustiti v času volitev brez prisotnosti drugega kandidata – glede na pravila, ki so jih postavili (eno el. obvestilo, eno poštno obvestilo idr.). Oni niso predvideli “volilne konference oz. shoda” – neodvisno kako poimenujejo to konferenco je očitno, da gre za volilno kampanjo.
To ni v skladu s pravili, ki jih je volilna komisija, ki je pristojna za volitve, postavila. Imaš možnost pritožbe na volilno komisijo – glede na Statut (5. tč. 1. odst. 40. člena). Volilna komisija ni predvidela za oba kanidata volilnega shoda z mladimi zdravniki, kar pa to očitno bo. To je neenakopravno obravnavanje.

Kaj pa mladi zobozdravniki – sporoča Matej Praprotnik

Za razmislek o današnji okrogli mizi ekipa ZZP dodaja svoj prispevek o mladih zobozdravnikih. Matej Praprotnik, član ekipe ZZP, posreduje sporočilo mladih zobozdravnikov.

Seznam problemov v sklopu urejanja pripravništva za mesto doktorja dentalne medicine

Zobozdravnike diplomante po končanem študiju dentalne medicine moti in prizadene sedanji  način iskanja zaposlitve oziroma delodajalca.

Kolegi s splošne medicine se po končanem študiju prijavijo v register zdravnikov na Zdravniški zbornici in se ob tem že lahko odločijo, kje bi opravljali pripravništvo – glede na prosta mesta. Nas, mlade doktorje dentalne medicine,  pa čaka samostojno iskanje delodajalca ter pisanje prošenj. Čakanje na prosta mesta za zaposlitev traja po več mesecev in se je v zadnjih letih le še podaljševalo, saj se večina zdravstvenih zavodov ne želi ukvarjati z zaposlovanjem zobozdravnikov pripravnikov, ker je to zanje to le dodatna obremenitev. Posledično so zobozdravniki diplomanti primorani iskati zaposlitev pri zobozdravnikih koncesionarjih. Njihova pripravljenost na zaposlovanje mladih pa variira in so dostikrat zaradi dodatnega dela z organiziranjem zaposlovanja pripravnika temu manj naklonjeni.

Sledi usklajevanje letnega razpisanega programa pripravništva, ki traja 49 tednov in ga je potrebno opraviti v 12 mesecih.

Pripravniki navajajo, da se tu pojavi problem z iskanjem pooblaščenega izvajalca za določeno področje oziroma da je le teh premalo (seznam izvajalcev se je v zadnjih letih močno skrčil). Posledično je organizacija izvedbe programa velikokrat izjemno zahtevna, včasih celo nemogoča. Zato se študentje tik pred končanim študijem poslužujejo tudi tega, da si mesta v naprej ”rezervirajo” pri določenih izvajalcih, glede na predviden čas zaključenega študija, posledično pride do zasedenosti mest pri določenih izvajalcih za skoraj dve leti vnaprej. Smiselno bi bilo uvesti določilo, da se na program pri izvajalcu lahko prijavi le zobozdravnik z diplomo. To je pri nekaterih izvajalcih že urejeno, saj je potrebno ob prijavi na mesto za izvajanje programa prinesti potrdilo o končanem študiju. Poleg tega pa so vsi pripravniki navedli, da bi moralo biti število pooblaščenih izvajalcev programa večje (predvsem za protetiko – najobsežnejši del programa), saj so generacije, ki so končale študij v letih 2014 – 2016 številčno največje do sedaj, število izvajalcev programa pa se je zmanjšalo. Razumljivo je da sta organizacija in opravljanje programa zdaj zelo težko izvedljiva.

Del problema z zasedenostjo mest in organizacijo je  Zdravniška zbornica želela urediti tudi z vzpostavitvijo seznamov prostih mest po delovnih tednih za opravljanje programa pri posameznih pooblaščenih izvajalcih na internetni strani Zdravniške zbornice.

Ti seznami pa niso ažurni in se ne ujemajo s tistimi, ki jih vodijo izvajalci programa sami, zaradi česar prihaja do dodatne zmede in nezadovoljstva.

Pojavilo se je tudi zaračunavanje stroškov mentorstva pri pooblaščenih izvajalcih za opravljanje pripravništva (v nadaljevanju mentor).

Stroške so sprva zaračunavali le redki mentorji, sedaj pa se je njihovo število že krepko povečalo, a natančnega podatka o vseh nimamo. Stroški mentorstva so po navedbah pripravnikov različno visoki in se gibljejo med 100€ in 800€ na mesec ter so v povprečju visoki približno 280€. Stroški sami po sebi niso problem, če jih krije delodajalec, žal pa jih mora v večini primerov kriti pripravnik sam, kar pri neto plači približno 890€ predstavlja skoraj tretjino. Pripravnike moti tudi to, da se te mentorske stroške zaračunava kljub temu, da na nekaterih delovnih mestih ne delamo nič drugega kot le gledamo delo mentorja.

Lep pozdrav

Zobozdravniki pripravniki

Okrogla miza danes – mladi zdravniki, postavite se zase in za nas vse

Danes bo v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije zelo živahno. Poleg problemske konference, ki jo v pismu mladim napoveduje aktualni predsednik prim. Andrej Možina (točna lokacija in čas nista objavljena), bo tudi okogla miza, o kateri smo lahko prebrali več različnih obvestil. Če jih združim za namen tega zapisa, se bo danes dogajalo naslednje:

V Modri dvorani Domus medica ob 16. uri bodo najprej eno uro govorili tisti, ki so bili doslej nosilci programov izobraževanja v ZZS (Možina, Beović, Šapec, Fras), potem pa še ena mlada zdravnca. Vse to do 16.55. Sledi ena ura razprave.

Iz zapisanega lahko razumem, da bodo najprej govorili tisti, ki so soodgovorni za sedanje težave, potem pa pridete na vrsto mladi zdravniki.

Dragi “mladi zdravniki” (v narekovaju zato, ker ne najdem drugega formalnega izraza za vašo skupino), zakaj niste zahtevali – če je ta okrogla miza res namenjena vam (in nikakor ni predvolilni zbor, kot piše prof. dr. Beovićeva):

Zakaj torej niste zahtevali, da najprej govorite vi in predstavite svoje probleme in predloge rešitev, potem pa naj se odgovorni za sedanje stanje izjasnijo o vaših kritikah in predlogih. 

Takšen bo način dela moje ekipe, če bomo izvoljeni. V dvorani bom tudi jaz z nekaterimi člani ekipe ZZP. Bomo samo opazovalci, nimamo namena – razen s svojo prisotnostjo – vplivati na potek tega dogodka.

Zbornica aktivno deluje proti zasebniku. Ne verjamete? Preberite!

Zbornica deluje tudi PROTI svojim članom, če je treba, gre tudi na sodišče. Namesto pravne pomoči član dobi “izvršbo”.

 

Kandidat za predsednika zbornice rad govori o tem, kako se zavzema za privatno zdravstvo in kako je politika nastrojena proti privatništvu. Tudi tokrat ima v programu (citat): Aktualna politika ni naklonjena zasebnim pobudam na področju zdravniškega dela.

Izkušnje nekaterih kolegov govorijo, da kot predsednik zbornice dela drugače. Po njihovih besedah je ravno zbornica pod njegovim vodstvom do privatnikov nekorektna oziroma včasih kar njihova nasprotnica. Iz dokumentov, ki mi jih je poslal kolega primarij Lovše in dovolil objavo primera, je to povsem jasno. Iz poslanega gradiva je razvidno, da tudi v tem primeru predsednik zbornice ni mogel iz svoje kože. V pogovoru, na katerega je prim. Lovše čakal več mesecev, je predsednik umirjal zadevo in obljubljal ureditev, naredil pa nič od obljubljenega. Celo več.

Zbornica je od prim. Lovšeta zahtevala plačilo storitev za njegovega specializanta in sicer za storitve, ki jih ni opravila. Prim. Lovše je zahteval specifikacijo računa, plačilo računa brez specifikacije o (ne)opravljenih zborničnih storitvah pa je zavrnil. ZZS je šla v izvršbo proti njemu. Na sklep o izvršbi se je pritožil in s pritožbo uspel. Okrajno sodišče v Ljubljani – centralni oddelek za verodostojno listino – je sklenilo, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba. O zahtevkih in stroških bo sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Sledila je sodna poravnava na Okrožnem sodišču v Mariboru. 

Koliko nepotrebnih skrbi in stroškov je imel kolega Lovšin zaradi opisanega ravnanja zbornice, v tem opisu ni bistvenega pomena. Pač pa dejstvo, da je zbornica uveljavljala “pravico močnejšega” in poskušala nezaslužena sredstva pridobiti z izvršbo. Od kolega, člana zbornice, ki je tudi aktivno deloval v enem od odborov.

 

 

O zadevi je bila v času dogajanja obveščena tudi predsednica odbora za zasebno dejavnost.

Torej, ali še kdo po proučitvi tega primera misli, da si ZZS prizadeva za privatništvo? Je res vsa krivda na strani uradne politike? Česa ni naredila ZZS, pa bi morala?

 

Vračanje stroškov specializacije – samo za slovenske specializante?

Objava prispevka o nepravični zahtevi po vračanju stroškov za slovenske specializante, ki se ne zaposlijo v regiji, za katero so podpisali pogodbo o specializaciji, je spodbudila precej odziva. Objavljam enega, ki ponazarja absurdnost sedanje situacije.

Sledi primer, povzet po resničnih dogodkih. Iz tujine (iz države, ki ni v EU) je prišel zdravnik in pri nas dobil specializacijo. Po končani specializaciji je dobil delovno mesto za nedoločen čas (stalno zaposlen). Delo je opravljal okoli pol leta in nato odšel v tujino (znotraj EU).

Slovenija mu je plačala specializacijo (tuj državljan, ki ni iz EU!), ki je ni “odplačal” s svojim delom v naši državi. Ali tudi v takih primerih iz ZZZS zahtevajo vračilo stroškov specializacije in koliko so pri tem uspešni? Ali pa pogodba za specializacijo za tujce takšne zahteve niti ne predvideva? In lahko ZZZS terja in izterja te stroške samo od slovenskih specializantov.

Kdo pozna odgovor?

 

Vračanje zdravnikov iz tujine – kdo in zakaj ga zavira?

V zadnjih dneh sem dobila nekaj sporočil kolegov iz tujine, v katerih me sprašujejo, kakšna bo moja “politka do diaspore”, z drugimi besedami, kako bi jim zbornica pod mojim vodstvom lahko pomagala.

Tistim, ki sledite mojemu programu je znano, da sem od vsega začetka v točki 5 zapisala tudi  Pripravili bomo pogoje za lažje vračanje kolegov iz tujine.

 

Mladi kolega iz tujine me sprašuje:

 

Torej kakšno je vaše stališče do tega. Absurdno in sramotno se mi zdi plačevati karkoli za ta dokaj slab tretma, ki sem ga v Sloveniji imel. 
Kaksna bo vaša politika do diaspore? 
Objavljam svoj odgovor, seveda brez vseh osebnih podatkov

Spoštovani in dragi kolega,

vaše sporočilo se me je globoko dotaknilo. Poosebljate vse mlade zdravnike, ki ste odšli v tujino in o katerih tudi govorim in pišem. V svojem programu imam že od vsega začetka napisano, da bomo ustvarili pogoje za lažje vračanje kolegov iz tujine.  Kaj to pomeni? Več stvari:
  • prva je formalnost – vračanje sredstev iz časa specializacije. To je problem tudi za tiste v Sloveniji, ki se niso zaposlili v “pravi regiji”, za katero so podpisali pogodbo. Zbornica jih noče zastopati v sporu z ZZZS, kar je sramotno in uperjeno proti mladim zdravnikom. Saj so vsi specializanti opravljali delo in za to delo jim pripada plačilo, ne pa vračanje – s svojim delom zasluženega denarja – ZZZS. Kot predsednica ZZS bom takoj šla v pravni spor z ZZZS – vse do Ustavnega sodišča, če bo treba. A mislim, da bo prej prevladal razum – saj gre za to, da mladim zdravnikom omogočimo, da zdravijo NAŠE ljudi, torej te, ki živimo v Sloveniji in ne le “naših” v določeni regiji,
  • drugo je iskanje delovnega mesta v Sloveniji – to ob razrešitvi spora z ZZZS najbrž ni tak problem, posebej za deficitarne specializacije,
  • tretje je uporaba prinešenega znanja iz tujine – to zna biti celo najtrši oreh (sklepam tudi iz lastne izkušnje po vrntivi iz ZDA),
  • četrto je vprašanje akademske kariere, za katero so možnosti v kliničnem delu stroke precej omejene, a so tudi odprte nekatere opcije.
Toliko o mojih pogledih na vračanje (mladih) zdravnikov iz tujine.
Če vas zanima še kaj, kar vprašajte. Če ne bom znala odgovoriti sama, bom poiskala odgovor s pomočjo članov svoje ekipe.
Lep pozdrav iz zamrznjenega Kamnika,
Zdenka

Darja Boben Bardutzky se predstavi

Darja Boben Bardutzky je primarijka, psihiatrinja, psihoterapevtka (smer realitetna terapija). Vsi, ki jo poznamo, vemo, da je zanesljiva oseba, ki ji lahko zaupamo svoje težave. Njen posluh za vsakega človeka v stiski je izjemen, poznamo jo tudi kot odlično predavateljico in vodjo učnih delavnic na temo medčloveških odnosov. Odlikuje jo posebni smisel za humor, ki ga vsakdo lahko doživi ob branju njene “diagnostične inovacije”, imenovane Prestižna motnja. V knjigi jo najdete na strani 99.

 

Darja pripoveduje o sebi:

Za študij medicine sem se odločila zaradi psihiatrije, ker sem imela občutek, da se mi bo preko spoznavanja bolne duše odkrilo največ odgovorov o človeku. Če bi morala izbrati kakšno drugo specializacijo, bi to bila družinska medicina, ki pacienta prav tako obravnava celostno. Poleg tega sem pri operacijah kar nekajkrat omedlela.

V Psihiatrični bolnišnici Vojnik sem bila zaposlena 38 let, od tega 32 let kot vodja Oddelka za zdravljenje bolezni odvisnosti, od septembra letos delam v psihiatrični ambulanti ZD Trbovlje.

Delo z ljudmi v duševni stiski doživljam kot privilegij in sem zanj hvaležna. Verjamem, da smo se ljudje sposobni spreminjati in da smo neverjetno kreativni. Ta prepričanja so bila še posebno pomembna pri delu z odvisniki, kjer se  mi je nenehno postavljalo veliko različnih vprašanj in izzivov. Za to delo je zelo pomembna motivacija, tako v širšem pomenu, kot zgolj motivacija za spremembe.

Iskanja pri dajanju pomoči drugim na površje prinašajo pomen pristnih medčloveških odnosov – v kakršni koli kombinaciji.

Vsako reševanje stiske se na nek način začne v odnosu, bodisi s spreminjanjem bolečega, prekinjanjem destruktivnega ali vzpostavljanjem novega.

V takšnih razmišljanjih sva se s kolegico Zdenko srečevali že pred leti, ko smo si  na njeno pobudo začeli prizadevati za pomoč zdravnikom v stiski. Zdravniki smo pri iskanju pomoči zase, namreč precej zanimiva, celo nenavadna bitja. Ob vsakem simptomu se takoj soočimo z vsemi možnimi, tudi najhujšimi izidi, nato pa smo prepričani, da znamo sami vse urediti, seveda, če sploh  imamo čas zase. Kot vsi ljudje smo tudi zdravniki močni in pametni, a tudi občutljivi in ranljivi. Naša odgovornost za druge pa je in mora biti večja. Zato bi bilo dobro, da znamo poskrbeti tudi zase. Na primer tako, da si priznamo, da kdaj potrebujemo pomoč in da na primeren način dosežemo, da nam je omogočena.

Psihiatri, ki vsakodnevno poslušamo zgodbe ljudi, vidimo širše slike dogajanj in jasneje zaznavamo vplive okolja, smo običajno bolj dovzetni za razmišljanja o nujnosti sistemskih  sprememb. Ni čudno, da se kdaj kakšen psihiater znajde v vrtincu širših družbenih dogajanj, ki težijo k spremembam.

Med mojimi obrambnimi mehanizmi sta humor in pisanje, od tod poglavje o Prestižni motnji in knjižica Kurja šola, mačja šola. Tako kot vsaka obramba tudi ta deluje do določene meje. Včasih je za lastno mentalno zdravje potrebno oditi in za seboj tesno zapreti vrata.

Običajno se hitro odpro nova vrata, če je človek odprt življenju in izzivom.

Odprimo nova vrata tudi v našo zbornico, ko bomo glasovali za predsednico.