450 oz. 344 eurov sejnine za poslance skupščine – moj odgovor kolegici

Med številnimi maili, ki prihajajo na moj naslov, je več takih, ki si zaslužijo odgovor tudi na moji spletni strani. Kot že veste, je tu mogoče prebrati moja stališča in stališča članov moje ekipe o pomembnih temah, povezanih z zbornico. Na eno od vprašanj kolegice  odgovarjam v tem blogu.

Spoštovana,
Verjetno že veste, da naj bi člani skupščine ZZS v prihodnje prejemali 450 e sejnine. Mislim, da je ta sklep nezaslišan. Kakšno je vaše mnenje? Res Lep pozdrav, saj navijam za vas,

sledi ime kolegice

 

 

Spoštovana kolegica,

hvala za vaše vprašanje, ki se tiče pereče teme in ob tem še opravičilo, ker na njega odgovarjam pozno. Volilna kampanja je v polnem teku in mediji ter posamezniki me vlečejo na vse strani.

Že na začetku moram povedati, da sploh nisem vedela kakšno denarno nadomestilo prejemajo poslanci (ne člani) skupščine za udeležbo na sejah. Pravzaprav je informacija bila, da je udeležba na sejah tako majhna zato, ker prejemajo le nadomestilo za potne stroške (ne pa sejnine). Kakšna so ta nadomestila v konkretnih zneskih, iz spletnih strani ZZS ni mogoče izvedeti. To skrivanje tudi veliko pove o transparentnosti poslovanja naše zbornice.

 

Po mojem mnenju namen nadomestila za udeležbo na sejah (sejnino) leži v naslednjih dejstvih:

  • poslanci izgubijo kar nekaj svojega časa, včasih žrtvujejo svoje proste ure ali celo dopust; namreč delodajalci njihovega časa na ZZS ne plačajo;
  • samozaposleni ali privatniki, medtem ko so na sejah, ne opravljajo svoje prakse – kar pomeni, da imajo določen izpad dohodka;
  • ni odveč omeniti, da se sejnine ravno tako obdavčujejo; po kakšni meri in na kakšni osnovi ne vem;
  • poslanci naj bi izgubili nekaj svojega prostega časa tudi s pregledovanjem in študiranjem materiala doma (v svojem prostem času), ki ga dobijo nekaj dni pred vsako sejo;
  • navsezadnje, tudi seje trajajo po navadi kar nekaj ur;

Domnevam, da skuša zbornica z (visokimi?) sejninami zagotoviti dovolj poslancev na vsaki seji, saj naj bi nekatere odpadle zaradi nedosežene sklepčnosti. Pravim – domnevam – ker doslej nisem videla oz. prebrala nobenega dokumenta, ki bi obravnaval to vprašanje. 

Najbrž ste pričakovali nedvoumen odgovor v smeri, da so sejnine previsoke in da jih bom skušala znižati. Če ta konkretni podatek (o 450 eur sejnine) drži, bo treba res razmisliti v tej smeri. Najprej pa dobiti utemeljitev za takšno odločitev in jo skrbno pretehtati. Če spremljate moje delo, ste lahko opazili, da se izogibam populizmu in vse kar vam lahko obljubim, da bom kot predsednica zbornice predvsem ukrepala glede na to, kakšno vrednost dobimo člani zbornice iz naslova dela poslancev in zaposlenih na zbornici. Odločitev o tem je v rokah skupščine, torej poslancev samih – o njihovem delu pa na spletni strani ne najdemo nobenega poročila, niti ni zapisnikov sej.

Lep pozdrav,

Zdenka Čebašek-Travnik

 

Kolegica mi je danes, 8.1.2017, sporočila, da naj bi bile predlagane sejnine 344 eurov. Dokumenta o tem predlogu še nisem videla. Vsebina mojega pojasnila ostaja enaka. 

 

Načrt mladega zdravnika za spremembo specializacij

S pomočjo mladih sodelavcev moje ekipe smo spoznali zanimive sogovornike. Eden od njih je gotovo tudi Gregor Prosen (as, spec. urg.med, FEBEM; OE NMP ZD Maribor). Prepričana sem, da ga mnogi tudi osebno poznate ter cenite in spoštujete njegov način dela in razmišljanja. Z njegovim dovoljenjem objavljam pismo, ki mi ga je poslal.

 

Maribor, 5.jan.2017

Spoštovana Dr. Čebašek-Travnikova!

Od mladega kolega sem nocoj prejel prijazen mail, kjer mlade zdravnike vabite da Vam poved(m)o, kaj si v prihodnje želimo od ZZS.

Zatorej dovolite, da Vam predstavim svoja videnja in  svoje “želje”.

Moje pismo ima dva dela.

Prvi del je namenjen prihodnosti  slovenske medicine in se zavzema za korenito izboljšanje izobraževanja mladih.

Drugi del govori o gašenju požara iz preteklosti …

 

1a. Specializacije

Od ZZS si želim neskončno boljše vodenje izobraževanja mladih zdravnikov, predvsem specializantov kot tudi pripravnikov.

Beseda neskončno je zanalašč pobarvana in odebeljena, kajti za kakršen koli napredek SLO medicine si moramo najprej priznati, da strukturiranega izobraževanja oz. izpeljevanja programa specializacij, generalno gledano, sploh ni!

Takoj bom dodal, da seveda obstajajo redke izjeme, a so  na žalost točno to – redki in izjemni mentorji.

Skratka, specializacije kot takšne so večinoma, po vrstah in po regijah, posmeh in žalitev koncepta kliničnega poučevanja, so same sebi namen in specializantov aktivno ne naučijo (skoraj) ničesar!

Potek specializacij danes je uzakonjeno diskriminiranje mlajših kolegov, ki pod pretvezo “kroženja in dežuranj” zavodom zagotavljajo zastonj/poceni delovno silo, s katero se ukvarjajo le redki – pa so mentorji za to povrhu še plačani!

Upam si trditi, da se specializanti v veliki večini tekom specializacij ne naučijo veliko (če sploh kaj) zaradi učenja, ki bi ga prejeli v tem “učnem” obdobju – temveč slepo in ne-varno (za vse vpletene) opravljajo redno delo, tam “nabirajo izkušnje (in napake)” in se učijo “po izkustvu” – ne morem se otresti občutka, da za varnost pacientov ali mladih kolegov v tem “učnem” procesu nikomur od odgovornih ni prav veliko mar.

Ob-posteljno učenje v Sloveniji defacto ne obstaja. Na nobenem nivoju.

Spet posplošujem, k sreči obstajajo svetle izjeme.

A teh izjem je premalo, zato je ta neučinkovit sistem “poučevanja” potrebno korenito spremeniti!

Mislim, da se oba strinjava, da je že opaziti počasno, a vztrajno strokovno nazadovanje slovenske medicine…

In oba veva, če naj se sliši še tako klišejsko, da so mladi naše edino upanje!

Zato predlogi za izboljšanje poteka in izpeljave specializacij:

– prenoviti je potrebno programe specializacij

– začeti je potrebno udejanjati programe, učne cilje in redne evaluacije specializantov

– prenoviti je potrebno E-list, ga narediti življenskega (in da ne “crash-a”)

– v Slovenijo je potrebno ponovno pripeljati obposteljno učenje!

– vse specializacije morajo jasno opredeliti edukacijske mejnike za napredovanje specializanta – obenem pa jasno definirati zadolžitve specializantov in mentorjev in jih začeti udejanjati!

  • specialistični izpiit morajo (spet- če so to kdaj bili) postati objektivna in realna meritev znanja in sposobnosti bodočega zdravnika specialista.

Ker so vse to dolgoročni, sistemski ukrepi, ki bodo povrhu sprožili ogromno upora, Vam svetujem da nemudoma ukrepate najbolj pragmatično; svetujem vam, da nemudoma omogočite, da dobi specializant po vsakem mesecu kroženja možnost, da sam sporoči/odloči (elektronsko, seveda), kateremu (max. dvema)  mentorjema namenja svoja mentorska sredstva za tekoči mesec!

Zagotavljam Vam, da se bo parazitski sistem, kjer so razni šefi oddelkov mentorji petim krožečim ali večim specializantom, pa jih v mesecu dni niti videli niso, takoj porušil – tisti redki, ki pa se trudijo učiti, pa bi za svoj trud dobili neko nagrado, predvsem pa priznanje in vzpodbudo!

Najpomembneje – takoj bi začeli pridobivati najbolj kritične gradnike za izvedbo specializacij – resnične mentorje edukatorje!

 

1b. Pripravniki

  1. Njihova prepuščenost samim sebi je drugi madež na ramenih slovenske medicine in ZZS.

Anonimno pismo mladih zdravnikov ste prebrali.Osebno vam zagotavljam, da je vse napisano – v nekem spremenjen kontekstu – resnično!

 

Nažalost – oz. je samo delček sramote našega ceha.

 

Pripravniki so trenutno najbolj zavržena skupina naših kolegov; kakor s specializanti se seveda tudi  z njimi strokovno ne ukvarja skoraj nihče – a za razliko od specializantov niso uporabni niti kot cenena delovna sila – zato se svaljkajo po kotih, kafičih, se pretvarjajo, da se učijo – a v resnici sebi in državi kradejo čas in denar.

 

K sreči ta neproduktivna laž od “priprav” traja samo pol leta.

Tudi pripravništvo je potrebno nemudoma spremeniti:

  1. Potrebno je uvesti pred-kolokvij iz osnov urgentne med., ki ga morajo mladi kolegi opraviti najkasneje prvi mesec pripravništva. Pripravniki morajo na svoje prvo delo in službo biti dejansko pripravljeni!

Medicinske fakultete jih na pripravništvo (še manj resnično medicino) enostavno ne pripravijo dovolj (uporabno). Tudi to pilulo grenke resnice bomo morali požreti.

  1. Z novoustanovljenimi urgentnimi centri (UC) je kroženje potrebno (skoraj) v celoti prenesti v UC in delno na pediatrične sprejemne oddelke
  2. Prevetriti je potrebno List pripravnika ter jasno, a pragmatično in realistično opredeliti/zreducirati nabor potrebnih znanj. V tem sklopu je potrebno tudi jasno opredeliti način dela/delovne zadolžitve pripravnikov.
  3. Tudi pripravniki potrebujejo “glavnega mentorja in koordinatorja” na ZZS, ki bo skrbel za izvajanje zgoraj navedenega – obenem pa advociral za mlade kolege, ki so večinoma prepuščeni milosti in ne-interesu “mentorjev” v ustanovah.
  4. Popolnoma je potrebno spremeniti način in vsebino strokovnega izpita!

 

 

 

DRUGI del

Če je prvi del mojega orisa stanja in predlogov dolgoročno vseeno optimističen – pa za drugi del tega nažalost ne morem trditi.

Svoje razočaranje in žalost bom najlažje ponazoril z, na žalost resnično anekdoto.

Nekje v zadnjih letih mojih/naših prizadevanj za prenovo sistema (NMP) sem seveda (kot ničkolikokrat) trčil ob interese svojih (starejših) kolegov.

In navrženo mi je bilo: “Prosen, daj nehaj, pa ti ja moraš najprej branit svoj ceh!

Šokiran nad izjavo, predvsem pa razočaran, sem takrat ostal nem.

A danes vem, kaj bi moral takrat odgovoriti:

Da, najprej moram braniti svoj ceh. A svoj ceh se brani tako, da se brani Stroko, Kvaliteto in Resnico!”

 

Spoštovana kolegica!

Slovensko zdravništvo si mora naliti čistega vina!

Slovensko zdravništvo se mora ponosno in brez sramu postaviti za ideale Resnice, Pravičnosti in Stroke!

Ob vseh lažeh, pretvarjanjih in potvarjanjih, celo kriminalnih dejanjih, da o zanemarjanju stroke sploh ne izgubljam besed, ki so jih in jih še vedno nekateri naši kolegi grešijo, ZZS ne more in ne sme ostati tiho!

Kakor je ostajala do sedaj.

Zato je naš ceh v družbi upravičeno izgubil težo, predvsem pa legitimnost!

Srčno upam, da si bo slovensko zdravništvo kmalu spet povrnilo ugled!

Svoje pismo bom zaključil z razglednico iz Dunaja.

Morda se spomnite, kaj piše na notranji strani Cesarskih vrat pred Hofburg-om;

 

Justitia. Regnorum. Fundamentum.

Srečno!

  1.            Gregor Prosen, spec. urg.med, FEBEM; OE NMP ZD Maribor

(vsi zapisani pogledi so izključno osebni in v ničemer povezani z mojim delodajalcem ali katerokoli strokovno organizacijo kateri pripadam)

Sporočilo mladim zdravnikom – a ste ga dobro razumeli?

Danes sem od mladih zdravnikov dobila informacijo o pismu, ki ga je mladim zdravnikom pisal prim. Andrej Možina kot kandidat za predsednika Zdravniške zbornice Slovenije in v katerem najavlja problemsko konferenco 10.1. 2017 v Domus medica.

Pismo pa je tako zagonetno, da ga že nekaj časa poskušam “dešifrirati”. V bistvu sploh nikogar ne vabi, tudi ni nobenega imenovanega dogodka (omenja problemsko konferenco), nobene ure ali dnevnega reda. Le pridite tja … Še prej pa se povežite s forumom mladih zdravnikov (spet ne veš, kaj je s tem forumom in kako se povežeš z njim). Skratka ena “zdriza”, ki je ne moreš nikjer prijeti. Le sporočilo je jasno – prim. Andrej Možina kot odrešenik za vse probleme, ki jih imate mladi zdravniki v zvezi s podiplomskim izobraževanjem in socialnim položajem. Pa ne pozabite na volilne lističe, saj smo sredi volilnega obdobja, ki se konča točno 17.1.2017 in zato mora biti ta “problemska konferenca” še pred tem datumom.

No, mene bi zanimalo, kdaj v minulih štirih letih so bili podobni dogodki pripravljeni in kakšne rezultate za mlade zdravnike so prinesli. Študenti medicine so mi opisali en podoben dogodek, kjer so nastopali s svojimi predlogi glede točkovanja vlog za specializacije, a ti s strani ZZS niso bili sprejeti.

Zelo rada bi prišla v stik z mladimi, ki pripravljajo ta dogodek in jih seznanila s predlogi za rešitev sedanjega neprijaznega sistema specializacij. Enega od teh predlogov objavljam na tej spletni stran.

Ker ima pismo več elementov pozivanja na volilni zbor, me zanima, ali ga je odobrila volilna komisija, zato sem nanjo tudi naslovila takšno vprašanje.

Dejstva o licencah

Trditev

Prim. Andrej Možina: slovenski zdravstveni sistem je z vidka podeljevanja in podaljševanja licenc eden najbolj dodelanih in najstrožjih v Evropi. S tega vidika bi težko še kaj izboljšali. (izjava na Planet TV, 3.1.2017)

Dejstvo

Ne poznam nobene študije, ki bi dokazovala obstoj kakšne pozitivne korelacije med licencami in kakovostjo zdravniškega ali zobozdravniškega dela. Sistem podeljevanja in podaljševanja licenc v okviru zdravniške zbornice je do absurda zbirokratiziran in je s tega vidika res “najbolj dodelan v Evropi”. Namesto birokratskih podeljevanj licenc bi morali preverjati kakovost dela, le tako bi se izboljšala vsakodnevna praksa. Redni nadzori morajo biti v funkciji svetovanja za izboljšanja dela, ne pa “lova na čarovnice”. Napačno je gledanje v smislu, da je “licenca podeljena na bolj ali manj strog način”, temveč ji je treba – če jo že hočemo imeti – dati pravi pomen: zdravnik ali zobozdravnik si jo, če je dober. Torej licenca mora biti garancija, da je dober. To pomeni, da je način njegovega dela varen za bolnike. “Strogost” v odločanju o licencah pa o tem, kako dober je zdravnik, ne pove nič.

O merilih za dobre zdravnike in zobozdravnike bom pisala drugič. V svetu so dobro preučena in uporabljana, pri nas pa – kot da se jih bojimo. A v resnici bi se jih vsi dobri zdravniki morali veseliti.

Dejstva o Zdenki

Izrečeno

Zdenka je “politično nastavljena kandidatka”

Dejstva

Nikoli nisem bila članica, niti simpatizerka nobene politične stranke ali sindikata. Edina organizirana skupina, ki ji pripadam vse od otroških let, so taborniki.

S ponosom zapišem, da sem bila šest let varuhinja človekovih pravic. Za to funkcijo me je predlagal žal že pokojni prim. Jože Felc, ki je bil nedvomno največja moralna avtoriteta med psihiatri, s svojim strokovnim in pisateljskim delom pa je dokazal, da spada med velikane slovenskega zdravništva.

Poudarjam, da varuh človekovih pravic ni politična funkcija in da jo lahko dobro opravlja le oseba z visoko stopnjo osebne integritete.Kot varuhinja sem se pogosto soočala s pobudami glede zdravstvenih in zdravniških napak oziroma z zadevami, povezanimi s člani zdravniške zbornice. Svoje članstvo v zbornici sem želela zamrzniti, a to ni bilo mogoče, saj statut tega ne predvideva. Narava dela varuhinje pa je zahtevala mojo neodvisnost, tudi od zbornice, sicer ne bi mogla odločati o primerih, povezanih z zdravniki in zbornico oziroma bi se morala iz teh postopkov izločiti – že zaradi videza neodvisnosti oziroma konflikta interesov. Ni si težko predstavljati, kako bi javnost sprejela moje “opravičilo”, da v teh zadevah kot varuhinja človekovih pravic vseh prebivalcev Slovenije “ne morem” odločati.

Pa še to. Ker nisem delala kot zdravnica in nisem mogla koristiti nobenih storitev zbornice, se mi je zdelo nesmiselno plačevanje visoke članarine za dobo šestih let, kolikor traja mandat varuha. Menim, da so vsi očitki glede moje politične angažiranosti laž oziroma nekorektno zavajanje volivcev.

http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/portret-tedna-zdenka-cebasek-travnik.html

https://www.dnevnik.si/1042567768/ljudje/intervjuji/zdenka-cebasek-travnik

Zdenka včeraj v gosteh pri Fidesu

Predsednik Fidesa, kolega Konrad Kuštrin, me je povabil, da predstavim svoj program za vodenje zdravniške zbornice. Vabilu sem se z veseljem odzvala in se zahvaljujem za to priložnost. Namesto predvidenih 20 minut za predstavitev, se je predstavitev nadaljevala v živahni razpravi, v kateri sem lahko predstavila tudi nekaj osebnih stališč, ob tem pa začutila delovno razpoloženje kolegov iz glavnega odbora.

Moji predstavitvi je sledila še predstavitev prim. Možine.

Predsednik Fidesa je ob začetku moje predstavitve povedal, da bo glavni odbor po koncu obeh predstavitev glasoval o tem, kateremu kanidatu bo šla njihova podpora. Kako so se odločili, za sedaj še ne vem. Ko bom izvedela, bom objavila.

Danes, 9.1.2017 sem prejela odgovor Fidesa glede podpore. To so soglasno namenili prim. Andreju Možini.

Citiram:

Od: FIDES, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije <info@sindikatfides.si>
Datum: 09. januar 2017 13:52
Zadeva: RE: Prošnja za avtorizacijo povzetka odgovorov na vprašanja članov Glavnega odbora FIDES – predstavitev kandidatov za predsednico/predsednika Zdravniške zbornice Slovenije
Za: Zdenka Čebašek-Travnik <zdenka.cebasek@gmail.com>

Spoštovana,

glasovanje o podpori kandidatki/kandidatu za predsednika ZZS na seji Glavnega stavkovnega odbora FIDES v četrtek, 05.01.2017 je povzeto v zapisniku seje (Opomba: soglasna podpora kandidatu prim. Andreju Možini), ki je kot gradivo dostopno zgolj članom FIDES.

V zapisniku je vključen tudi Vaš zapis: »Dr. Zdenka Čebašek-Travnik se zahvaljujem predsedniku Fidesa in glavnemu odboru, da sem lahko predstavila svoje poglede na dosedanje delovanje Zdravniške zbornice Slovenije in tudi program, s katerim kandidiram za predsednico. V dobro uri trajajoči razpravi sem odgovorila na vprašanja navzočih in ob tem spoznala, da so naša stališča v nekaterih pogledih na aktualno problematiko zelo podobna, v drugih pa sem opazila precej razlik

Lep pozdrav,

Katjuša Bizjak

Matej Praprotnik se predstavi

Matej Praprotnik je tretji član moje ekipe, ki se podrobneje predstavlja v tem blogu. Maja Rus Makovec se je predstavila skozi stroko (http://zdenkacebasektravnik.si/odlocanje-kako-razresimo-kognitivno-disonanco/,  Irena Manfredo s svojo življenjsko zgodbo. Matej, za sedaj edini zobozdravnik v ekipi ZZP, pa se nam predstavlja tudi kot mladi zobozdravnik z obilo življenjskimi izkušnjami.

 

Čeprav moja poklicna pot še ni dolga in bi mi kdo lahko očital neizkušenost, pa mi nihče ne more očitati naivnosti ali nerazgledanosti.

Žene me notranja potreba po tem, da delujem v urejenem in organiziranem okolju, ki razbremenjuje posameznika vsakdanjih logističnih težav in konfliktnih situacij ter mu s tem omogoča učinkovito strokovno delovanje.

Zelo cenim prenašanje znanj in izkušenj, zato sem bil kot študent dentalne medicine eden prvih tutorjev, ko se je na naši fakulteti uvajala nova oblika študentskega tutorstva. Razumevanje problematike študijskega okolja sem si povečal s sodelovanjem v študentskem svetu kot predstavnik letnika in bil redno prisoten na sejah senata medicinske fakultete. Kot predsednik društva za mednarodno dejavnost študentov stomatologije – Sidsic, sem dve leti uvajal spremembe na področju integracije študentov mlajših generacij v praktično delo s pacienti, integracijo študentov v mednarodni prostor in koordinacijo mednarodnih izmenjav. Pod okriljem društva sem skupaj z nadobudno ekipo kolegov skrbel za povezovanje in pozitivno okolje z družabnimi dogodki, kot so motivacijski vikendi in tematske zabave.

Druženje v prijetnem in zabavnem  okolju mi je vedno veliko pomenilo in mi še zdaj, še posebej, če sproščeni in iskreni odnosi vodijo v aktivno in uspešno sodelovanje z dobrimi rezultati.

V času mojega predsedovanja smo gostili evropski (EDSA) in svetovni (IADS) dogodek študentov dentalne medicine v Sloveniji, ki je predstavljal velik izziv in neverjetno izkušnjo za celotno ekipo. Kot predstavnik študentov sem sodeloval tudi pri uvajanju bolonjskega sistema študija in skrbel, da je bilo slišano tudi mnenje študentov. Od leta 2006 vodim oz. sedaj le še koordiniram projekt, ki je študentom dentalne medicine omogočil praktične vaje z bistveno zmanjšanimi finančnimi obremenitvami kot prej. Ves čas študija sem ohranjal spoštljive odnose s predstojniki kateder, ki so mi zaupali vodenje projektov in komunikacijo s študenti, ki sem jih zastopal.

Kljub rednemu in stalnemu strokovnemu izobraževanju, sem se kmalu zavedal pomanjkljivega znanja komunikacijskih veščin. Te so po mojem mnenju najpomembnejše za izogibanje sporom v zdravstvu in tudi za doseganje velikih ciljev, ki zahtevajo premišljena pogajanja. Udeležil sem se 100 urnega izobraževanja mediacije v zdravstvu, ki mi koristi v praksi in v privatnem življenju sleherni dan. Obvladanje teh veščin je pomembno za nemoteno delo v timu, v katerem preživimo večji del časa in ki je pomemben vir zadovoljstva ali stresa.

V zasebni ambulanti, ki jo vodim z ženo Špelo, delam že 4 leta in predstavljam strokovno in kadrovsko nadgradnjo družinske tradicije, ki sta jo v zobozdravstvu začela moja starša. Družinsko podjetje je ponos naše družine in predstavlja temeljne vrednote medgeneracijskega sodelovanja, ki je nujno potrebno za celotno zdravstvo. Največ mi pomeni moja družina, saj v njej preživljam najlepši in najpomembnejši del svojega življenjskega poslanstva – to je prenašanje znanja in izkušenj na moja dva zlata otroka. Kdor  me pozna bolje ve, da me v zimskem času lahko najde na belih strminah, poleti pa v globinah morja. Dve moji aktivnosti, ki mi širita obzorja in dajeta dodatne razloge, da se veselim vsakega zasluženega dopusta.

Moj moto je, da je lahko človek dovolj samozavesten in hkrati dovolj prilagodljiv v določenem okolju le takrat, ko je na sebi izkusil, razumel in v njem dosegel vidne pozitivne spremembe.

Komunikacija je ključ, medsebojno spoštovanje je pogoj, dosledno in pošteno vodenje pa so po mojem mnenju tiste nujne spremembe, ki jih naša zbornica potrebuje. Kot poslancu ZZS mi je bila zaupana velika odgovornost, ki jo sprejemam. V veliki in iskreni želji, da se začnejo boljši in bolj iskreni časi zdravništva in zobozdravništva sem zaupal svoja znanja, čas in energijo ter se pridružil ekipi Zdenke Čebašek-Travnik, za katero verjamem, da je znanilka sprememb in ima ključne osebne vrline, potrebne za predsedniško funkcije naše krovne organizacije.

Matej Praprotnik dr. dent. med.

 

Soočenje da – “soočenje ne”

Moja pobuda za soočenje obeh kandidatov za predsednika Zdravniške zbornice s strani drugega kandidata ni bila sprejeta. Je pa očitno pripravljen na sodelovanje z mediji na drugačen način, ki mi ne daje priložnosti reagirati na njegove izjave – kar je sicer bistvo javnega soočenja.

V kratkem prispevku  je težko dovolj jasno povedati svoje mnenje. Zato pa je možno narediti provokacijo. Tako je v današnji oddaji na Planet TV prim. Andrej Možina izjavil, da “se je to nekajkrat zgodilo, kadar so se zdravniki podali na politične funkcije”. Iz konteksta se je dalo razbrati, da ta pripomba leti name in moj mandat varuhinje človekovih pravic ter ponovnega opravljanja specialističnega izpita, da sem spet pridobila licenco.

Očitno kolega prim. Možina ne ve, da varuh človekovih pravic ni politična funkcija – nasprotno – varuh mora biti politično nevtralen, če hoče korektno opraviti svoj mandat. To, da spoštovani kolega misli, da je ta funkcija varuha politična, pravzaprav marsikaj pove o njemu samemu.

Je pa ta funkcija večkrat zelo izpostavljen političnim apetitom in zakulisnim borbam za vplivanje na varuhove odločitve. Sama kot varuhinja nisem nikoli popuščala pritiskom ali prilagajala svojih odzivov, niti v primerih, ko je šlo za t.i. “nedotakljive” elite. Seveda takšna drža ni ostala brez posledic, nekatere od njih čutim še danes. Kljub temu ostajam zavezana poštenosti in transparentnosti svojega delovanja v vsaki poklicni vlogi, ki jo opravljam. Tako sem ravnala tudi v času delovanja v komisiji za pomilostitve pri Predsedniku republike, kjer sem raje odstopila, kot da bi sprejela mnenje, da kolegica Nada Cesarec ni upravičena do pomilostitve.

Tako bom ravnala tudi v primeru izvolitve za predsednico Zdravniške zbornice Slovenije.

 

 

Predvolilne misli iz naše ekipe

Prazniki so za nami in čaka nas naporno obdobje do 17. januarja, ko bodo znani rezultati drugega kroga volitev. Čeprav je kandidatura individualna odločitev, pa je brez ekipe, ki mi trdno stoji ob strani, ne bi mogla izpeljati. Celotna ekipa se tudi zaveda, da prihaja tudi čas “potem”, ko bo treba obljube izpolnjevati.

Sledi nekaj razmišljanj:

  • Včasih se vprašam, kdaj bi oddala volilni listek v primeru, ko ne bi poznala kandidata (v tem primeru Zdenke) in bi bila izpostavljena naključnim informacijam. Pritegnila bi me samo vsebina, vse kar bi dišalo po borbi za oblast, bi me odbijalo, ker bi imela asociacijo “vsi so isti”. Blizu bi mi bilo, če bi prebrala nekaj v stilu: “Kolegi, če ste zadovoljni s sedanjim stanjem, imate vso pravico, da se odločite za isto, a če še verjamete v spremembe, dajmo možnost nekomu, ki stoji za tem. Zbornico bi radi naredili dostopno, takšno, kjer bo vsako mnenje, pripomba, ideja našla svoj odgovor, konstruktiven, prijazen.” V glavnem deluje, če se ne počutimo rinjene v nekaj, prepričevane. Ko se nam pusti pravica do izbire dovolj na široko, kar kaže na spostovanje naših sposobnosti, postane (ne)izbira naša odgovornost. In zdravniki smo zelo odgovorna bitja. Vse kar ima pridih napadalnosti, je temu nasprotno. Skratka, zdravniki (večina) želimo delati strokovno in učinkovito, zato potrebujemo pogoje in nekoga (= ZZS), ki nam bo pri teh prizadevanjih pomagal. Ekipa ZZP ima vizijo, kako to uresničiti.
  • Ker nimam nobenih osebnih pričakovanj do zbornice, je moj motiv povsem čist in pošten: iskrena želja, da pride zbornica in z njo naš stan končno iz težkega obdobja, ki ga je bremenila splošna kriza, kriza vrednot, razdeljenost, etični problemi, nerazumevanje mladih, slabi odnosi pa mešanje strankarske politike in v politiko, težnja po komercializaciji medicine ter nenaklonjenost javnosti.  Menim, da je Zdenka Čebašek-Travnik, psihiatrinja in nekdanja varuhinja človekovih pravic, z izkušnjami na tej dokaj izpostavljeni funkciji, s svojim uspešnim družbenim delovanjem tudi na drugih področjih in s poznavanjem razmer v našem stanu, pa s svojo žensko intuicijo in tudi modrostjo najprimernejši kandidat za predsednika Zbornice. Ona bi znala na eni strani združevati vse sile našega stanu, na drugi strani pa bi bila zelo primeren, pošten, pronicljiv in odločen sogovornik tako državnim inštitucijam kot tudi javnosti in novinarski srenji. Z njo bi dobili zbornico po meri članstva!

Irena Manfredo se predstavi

V teh dneh se bodo podrobneje predstavili nekateri člani moje ekipe. Irena Manfredo je z menoj od začetka priprav na kandidaturo in še “od prej”, zelo dobro se poznava. Njena življenjska zgodba je navdihujoča in prosila sem jo, da jo podeli z bralci. Rada bi, da skozi njene besede ponovno začutimo, kaj pomeni biti zdravnica …

Sem Irena Manfredo, zdravnica, specialistka medicine dela, prometa in športa. Že od malega me zanimajo ljudje. Videti znotraj in onkraj.

Videti zares in tisto, kar je res. Navdušuje   me “celost” ljudi. “Ta pa ni cel”, sem rekla, stara 5 let in niti starši niso razumeli, kaj mislim. Z leti sem tej celosti rekla verodostojnost, zdaj jo opredeljujem kot preplet integritete in pristnosti.

Medicina je bila moja prva izbira, medicina dela pa ne. Na fakulteti me je zanimala psihiatrija, vendar sem po letih dela na Klicu v duševni stiski ugotovila, da to ni zame. Kot absolventka sem se zaljubila v ginekologijo in se videla kot porodničarko. Po študiju sem postala mama, najprej Aljaža in po 4 letih Andraža. Leti, ki sem ju preživela z njima, izkušnja dojenja in bližine,  sta bili lepi, srečni leti. Po vrnitvi v službo  sem želela delati v Zagorju. Da bom blizu sinovoma, da bom delala za Zagorjane. Edina možnost za specializacijo je bila medicina dela. Nekaj mesecev sem imela občutek, da se mi je zgodila največja krivica, potem sem se zagnala v študij in se našla. Sedaj čutim in vem, da sem na pravem mestu.

Leto 2016 je bilo zame najtežje leto. Zbolel je moj mlajši sin Andraž. Bila sem samo mama, paralizirana od strahu in bolečine. Resetiral me je Aljaž, z besedami: Če padeš ti, pademo vsi. Zdaj to obdobje 8 mesecev, 6 kemoterapij, 17 obsevanj sprejemam kot privilegij. Kot priložnost, da sem lahko skrbela za svojega otroka.

Veseli me veliko stvari. Lepota, narava, umetnost, vrtnarjenje, stik z ljudmi, šport. Tečem, kolesarim, smučam, plavam, igram tenis. Golf bom igrala po osemdesetem. Rada imam življenje. Moje vodilo in voščilo: UPAJ.SI.

Že nekaj let se ukvarjam z vplivom  psihosocialnih dejavnikov in stresa na nastanek bolezni, zadnja tri  leta študiram pozitivno psihologijo. Sem tudi učiteljica čuječnosti.

Verjamem, da lahko  s svojimi znanji, veščinami in kompetencami pripomorem k preoblikovanju zbornice v zdravnikom in bolnikom prijazno ustanovo. Vprašanje »what is wrong with people« je zamenjalo vprašanje »what is right about people«. To je srčika raziskav na področju pozitivne psihologije, ki z znanstvenim pristopom odkriva in promovira človekove kvalitete, pri čemer ni osrediščena na pozitivno na račun zanikanja negativnega, ampak prizna negativna čustva, neuspeh, probleme in druge neprijetnosti kot naravne in pomembne vidike življenja. V tem duhu si predstavljam tudi delovanje nove Zbornice.