Zdravi sistem, ne pa zdravniki z nadnaravnimi sposobnostmi

Pred časom sem prispeval nekaj misli o slovenskem zdravstvu, ki so bile objavljene v prilogi enega izmed slovenskih dnevnikov. Govora je bilo o učinkovitosti zdravstva in bolj ali manj se je vse vrtelo okoli primerjave kakovosti slovenskega zdravstvenega sistema s preostalimi v Evropi. Slovenska, predvsem gostilniška javnost, zelo rada da za primerjavo boljše, uspešnejše sisteme in kaže s prstom na slovenske zdravnike, češ, drugje delajo bolje. Pa res drugje delajo bolje? Rezultati v drugih državah so na posameznih področjih res boljši, še zdaleč pa ne na vseh. Zavedati se je treba, da na področjih kjer so boljši, niso boljši zato, ker namenjajo več denarja. Boljši so predvsem, ker so bolje sistemsko organizirani in po besedah gospoda Krambergerja, analitika na ZZZS, je skrivnost dobrih sistemov v tem, da imajo dobro definirane javnozdravstvene prioritete.

Marsikdo, ne samo jaz, ve, da zdravi sistem, ne pa odlično izobraženi zdravniki z izjemnimi sposobnostmi.

Da to dokažemo, si poglejmo primer izbrane države, kjer imajo zelo nizko smrtnost v občutljivi starostni strukturi. Že na primarni ravni ima ta družba urejeno mrežo specialistov, ki skrbi za slabo polovico prebivalstva. Ne samo da skušajo odkriti bolezni iz tega anatomskega področja v zgodnji fazi, ampak celo na vsake tri mesece pokličejo izbrane osebe in jim naredijo UZ pregled in pogledajo kako je z razvojem ploda. Na teh pregledih, ki jim rečemo sicer sekundarna preventiva, prepoznajo bolezni v zgodnji fazi in po potrebi napotijo nosečnice v izbrane ustanove na sekundarni ali celo terciarni ravni.  Seveda, gre za Slovenijo in za njen uspeh pri izjemno nizki smrtnosti dojenčkov. Zakaj se ne zavedamo, da bi lahko ta izjemno uspešni sistem kopirali še na kakšno drugo dejavnost v slovenskem zdravstvu?

Bo Zdravniška zbornica Slovenije skupaj z razširjenimi strokovnimi kolegiji v prihodnjem mandatu zmogla kakovosten preskok in v sodelovanju s politiko ter ZZZS uredila stvari na marsikaterem sistemskem področju, kjer šepamo v primerjavi z ostalimi?

PS: Če že imate možnost vzeti v roke izbrano prilogo, potem res ne morete mimo članka docenta Rudija Klanjška, ki dela na mariborski filozofski fakulteti. V sestavku z naslovom »Koliko liberalizacije še lahko preneseta človek in svet« zelo jasno pove, da smo na napačni poti in da ima ta pot številne negativne učinke tudi na zdravje posameznika in družbe. Upam le, da nismo že na toboganu smrti.