Categories
Delovanje zbornice Volitve 2020

Skupaj naprej

Ko smo leta 2016 v precej podobni sestavi kot zdaj pripravljali program za drugačno zdravniško zbornico, smo natančno preučili takratno delovanje in vodenje ter si zamislili, kaj in predvsem kako bi bilo dobro spremeniti. To smo jasno povedali in napisali v knjižici Stebri zdravništva ter večino obljubljenega v manj kot štirih letih tudi uresničili.

Oceno našega delovanja je mogoče prepoznati v sporočilu kolega, ki ni član vodstva zbornice, pač pa njegov kritični opazovalec:

»Odkar je zbornica pod vašim vodstvom, je prvič postala »zdravniška«, torej namenjena nam članom: strokovni sodelavci so postali prijazni, hitro so odgovarjali na zahteve, vedelo se je, kdo kaj dela, pisni odgovori so bili že na meji angleške kolegialne sintagme – skratka imel si dober občutek, ko si odgovor dobil. Kot zmeraj, so pomembni posamezniki. Očitno ste bila odličen trener in selektor, da ste izbrala prave ljudi na prava mesta. Odnos zbornice do politike je bil profesionalen, brez sprege s politiko. Sploh ne vem, kaj lahko ponudi drug kandidat.«

Srčika zdravniškega dela so etične vrednote, so besede prim. Helene Jelke Reberšek Gorišek, predsednice Odbora za pravno etična vprašanja, ki je večino svojega delovanja namenil presoji etičnega ravnanja zdravnikov, tako v odnosih med zdravnikom in bolnikom kot med kolegi ter sprejel in objavil vrsto stališč, med njimi o komunikaciji v medosebnih odnosih, o evtanaziji, paliativni oskrbi, ničelni toleranci do korupcije in do nasilja. Zavzel je stališče, da tudi za zdravnika velja pravilo nedolžnosti dokler mu ni dokazana krivda. Na pobudo odbora so bile pripravljene smernice za ravnanje zdravnikov na spletnih omrežjih.

»Zdravniška avtonomnost in hkrati lepota našega združenja je, da smo zavezani le stroki in njeni etiki, ne glede na dnevne politike in druge vplive. Se je pa zbornica dolžna kar najbolj konstruktivno in spretno z vsemi temi deležniki pogajati in sodelovati. Glede vsega naštetega zbornici kapo dol«, je pred kratkim zapisala prof. dr. Maja Rus Makovec.

V zdravniško avtonomijo sodi tudi izvajanje strokovnih nadzorov. To je eno najbolj občutljivih področij dela v zbornici in Odbor za strokovno medicinska vprašanja je pod vodstvom Boruta Gubine izoblikoval učinkovit način obravnave zadev. Te zadnji dve leti potekajo v skladu z Zakonom o upravnem postopku, kar močno zvišuje pravno varnost nadzorovanih zdravnikov. Pomembna je tudi vsebinska premisa: izvajanje izrednih nadzorov ni namenjeno iskanju »krivcev«, temveč predlogov za večjo kakovost in varnost zdravstvenih obravnav. Za takšne naloge so se zdravniki nadzorniki tudi dodatno usposobili. Na pobudo odbora je pravna služba pripravila osnutek zakona o nekrivdnih odškodninah v zdravstvu, ki za zdaj še čaka na obravnavo na Ministrstvu za zdravje. Pripravljamo se tudi na možnost prostovoljnih nadzorov – na pobudo zdravnika, ki bi želel še mnenje nadzornikov.

Tudi avtonomija zobozdravnikov je bila velika tema tega mandata. Veliko časa, energije in sredstev smo namenili pripravi pravnih aktov, s katerimi bi se lahko lotili iskanja konsenza glede ustanavljanja samostojne zobozdravniške zbornice. Kot smo obljubili, je bila v tem mandatu zobozdravnikom omogočena avtonomija, s katero so  dobro upravljali in si prizadevali za krepitev ugleda zobozdravniškega poklica. V bližnji prihodnosti jo bo treba formalizirati, da ne bo odvisna od vsakokratnega vodstva zbornice, zato bomo  podprli postopke za večinsko odločanje zobozdravnikov glede njihove samostojne zbornice. V tem mandatu so zobozdravniki samostojno, ob tehnični pomoči strokovnih služb, pripravili veliko projektov in dejavnosti. »V predlagani Strategiji smo začrtali evropsko usmerjeno zobozdravstvo in zdravniško zbornico približali tudi zobozdravnikom«, poudarja Krunoslav Pavlović, predsednik odbora za zobozdravstvo in podpredsednik zbornice.

Vesni Pekarović Džakulin in Odboru za osnovno zdravstvo je v tem mandatu uspelo slišati, povezati in okrepiti zdravnike s področja družinske medicine, pediatrije, ginekologije, zobozdravstva ter medicine dela, prometa in športa. Obravnavali so številne teme, v ospredju so bile: ločevanje delovišč, ureditev nujne medicinske pomoči, ruralna medicina, izgorelost v osnovnem zdravstvu, motnje spanja, nezdrava telesna teža, vodenje bolniškega staleža, alkohol kot primarni vzrok prometnih nesreč, integrativna medicina, sodelovanje med primarno in sekundarno ravnjo, paliativna oskrba, dolgotrajna oskrba, obvladovanje časa pred zaslonom za otroke ter aktualne težave v zobozdravstvu in ginekologiji. Odbor se je močno zavzemal za promocijo cepljenja. Široko zastavljeno sodelovanje je pokazalo tudi nekaj uspeha v odnosu z ZZZS, še posebej  pri nacionalni uvedbi elektronskega bolniškega lista (eBOL), ki je bil pripravljen tik pred epidemijo. Njihovo stalno delovanje v času epidemije je bilo članom v veliko oporo, z enako zavzetostjo delajo tudi zdaj, v drugem valu.

V tem mandatu je tudi zdravniška zbornica dobila priložnost, da se izkaže v času epidemije covid-19. Ko se je vzdušje nagibalo k zanikanju in zmanjševanju resnosti situacije, je zbornica javno in v obliki številnih dopisov pristojnim predlagala možne rešitve. Prevzela je sprotno, vsakodnevno obveščanje članov z odloki, navodili in priporočili, za mnoge člane edini zanesljivi vir informacij, ki smo mu dodajali skrbno izbrane strokovne članke v učni platformi Moodle. Zbornica se je posebej angažirala pri zagtovotvi  osebne varovalne opreme za zdravstveno osebje  in vztrajala pri smiselni organizaciji vstopnih točk ter zdravnikom in zobozdravnikom vseskozi nudila pomoč in cenila njihovo požrtvovalno delo.

Svet za izobraževanje zdravnikov, vodi ga dr. Gregor Prosen, je naš največji odbor – ima tudi dve komisiji – je opravil ogromno dela in uvedel številne novosti: največ pozitivnega odziva je bilo na  objavo, kdo so po oceni specializantov najboljši mentorji, veliko sprememb je prinesel drugačen način imenovanja nacionalnih koordinatorjev in nadzornikov kakovosti, izboljšana je bila kakovost izbirnih postopkov, spodbudili so prenovo kurikulumov že obstoječih specializacij in skozi zbornični postopek pripeljali nekatere nove in se poglobili v problematiko akreditacij učnih ustanov.

Izvedli so tudi vsebinsko prenovo strokovnih izpitov in pripravili kompendij kot obvezno literaturo zanje. Močno smo povečali možnosti za pridobivanje licenčnih točk, tudi z izobraževanji brez kotizacij in na daljavo. Izobraževanja je zaključila tudi tretja generacija študija menedžmenta v zdravstvu.

Zdravnik in predstojnik oddelka, oba sta prejela oceno odlično specializantov, nam je povedal: »Da dobiš povratno informacijo od mladih zdravnikov, ki jih učiš, da to delo opravljamo res zelo dobro, je nekaj izjemnega. Gre za priznanje celotni bolnišnici. Meni pa to pomeni več, kot če bi opravil še dva doktorata.«

Priznanja in zahvale za opravljeno zdravniško ali mentorsko delo so zelo pomembne za prepoznavanje izjemnih posameznikov in tudi za ugled našega poklica v javnosti, zato smo mnogim članom posredovali pisne zahvale pacientov.

Mladi zdravniki so v tem mandatu dobili dodaten prostor in sredstva za razvijanje svojih projektov in se izkazali pri nekaterih temah, ki pomembno vplivajo na položaj mladih, tudi z aktivnostmi na političnem parketu. Zbornica si podobno kot v prvem valu epidemije prizadeva, da pomaga specializantom in sekundarijem ob morebitnih nenačrtovanih spremembah kroženja.

Odbor za zasebno dejavnost je pogumno zastavil svoje delo in tudi v javnosti prikazal pomembno vlogo zasebnikov v našem zdravstvenem sistemu. Za kolege zasebnike smo pripravili več izobraževanj s področja vodenja podjetij. Odbor je tudi pripravil zakon, ki bi uredil ti. svobodnega zdravnika oziroma neodvisnega ponudnika zdravniških storitev in omogočil izvedbo razpisov v breme ZZZS, na katere bi se lahko prijavili vsi izvajalci, tudi tisti brez koncesije. Vse nas je pretresla smrt dr. Matevža Gorenška, ki je dal odboru neizbrisen pečat.

»Zasebniki kot “odpadniki” javnozdravstvenega sistema smo se sistematično lotili problema dostopnosti, tako, da smo javno opozorili da obstajamo, da imamo kapacitete, znanje, tehnologijo in voljo, da delamo za ljudi, ki naše storitve potrebujejo v realnem času in v slovenskem prostoru«, je zapisal Matej Praprotnik, predsedujoči odboru po Matevževi smrti.

Prim. Dean Klančič je poleg Odbora za socialno ekonomska vprašanja vodil tudi skupino za vzdrževanje naše stavbe, ki se v preteklosti žal ni izvajalo po načelu dobrega gospodarja. V tem mandatu smo izpeljali odpravo številnih pomanjkljivosti ter vzpostavili redno in tekoče vzdrževanje objekta. Obiskovalci dogodkov v zbornici ste gotovo opazili, da smo s predelavo učilnic Ana in Julija dobili Julijano, učilnico srednje velikosti, ki se je izkazala s svojo uporabnostjo. Prenovili smo tudi avdiovizualno opremo v vseh prostorih, kjer imamo dogodke – to nam je v času epidemije prišlo zelo prav. Seveda ob izjemno prizadevnem delu naših ekip iz oddelkov za kongresno dejavnost, za stike z javnostmi in informatiko. Res krasni sodelavci, na katere bi lahko bil ponosen vsak vodja.

Zaposleni na zbornici predstavljajo srce našega delovanja in brez pretiravanja  ugotavljam, da je to »srce« kljub vedno večjim obremenitvam v dobri kondiciji.  V tem mandatu smo opravili reorganizacijo oddelkov in služb, jih prikazali v preglednem organigramu ter poskrbeli za vse pripadajoče pravne akte. Uvedli smo procesno vodenje ter redne sestanke vodstva z zaposlenimi. Vsi se trudimo, da bi res delovali v dobro vas  članov in kot razberemo iz odzivov, je to že opazno. Če si znamo  predstavljati, kaj delajo naše službe za specializante, sekundarije in pripravnike, pa je delovanje pravne službe drugačno: na eni strani gre za pravno svetovanje posameznim članom, na drugi pa za pripravo in obravnavo pravnih predpisov. Ogromno dela in veliko pravnega znanja je potrebno, da v zbornici lahko sledimo smislom in nesmislom državnih predpisov. Lotili smo se prenove statuta in različnih pravilnikov, ki so na videz suhoparno branje, a so odločilni v mnogih postopkih. Veliko aktov smo posodobili, dosti jih še čaka za naslednji mandat.

Posebej omenjam službo za odnose z javnostmi, ki deluje kot neutrudna povezovalna moč tako znotraj zbornice, kot v stikih z drugimi zdravniškimi organizacijami in združenji pacientov. Odločne, a hkrati umirjene izjave, ki jih ustvarjamo skupaj, so tudi v medijih vedno bolj opazne in odzivne ter prispevajo k večjemu ugledu zdravništva. Vsak teden pripravijo Bilten in enkrat mesečno Zobozdravniški Bilten ter ga razpošljejo na vse e-naslove članov. V času epidemije pa ste vsak dan dobivali Dnevne informacije COVID-19. Kogar zanima delovanje in odzivanje zbornice, ima možnost biti dobro obveščen. Služba skrbi tudi za distribucijo, analizo in objavo anket, s katerimi zbiramo mnenja članov o različnih temah. Zadnja je bila na temo prostovoljstva med zdravniki in zobozdravniki, o čemer bo v kratkem izšla posebna publikacija.

Velike spremembe so opazne na področju informatike, kjer naši zbornici zdaj že pravimo »e-zbornica«, saj je praktično vse poslovanje mogoče izvajati tudi v elektronski obliki oziroma na daljavo. To velja za digitalizacijo vseh procesov izobraževanja, e-list in m-list za specializante, varni elektronski predal, plačevanje s kartico, tehnična pripravljenost za e-glasovanje in e-volitve. Žal za slednje nismo dobili potrditve s strani skupščine … Vsem nam pa je v ponos sodobna in uporabna spletna stran, iz katere lahko vsakdo razbere tudi obsežno delo naše službe za kongresno dejavnost, ki dobiva številne pohvale. Na področju izobraževanja je pomembna pridobitev vsem članom dostopnega učnega portala, ki ga bomo kmalu nadomestili z drugim, uporabnikom bolj prijaznim sistemom.

V tem mandatu smo razvili in udejanjili različne oblike psihosocialne pomoči članom – od finančne pomoči, ki jo določajo v okviru Odbora za socialno ekonomska vprašanja, do mediacijske pisarne, pomoči žrtvam nasilja na delovnem mestu in – na kar sem še posebej ponosna – delovanje zdravniškega ombdusmana, kjer kolegi nudijo svetovanje in podporo tistim kolegom, ki so se znašli v stiski. Svetovanje poteka anonimno, osebno ali po telefonu že več kot tri leta.

Sodelovanje pomeni tudi povezovanje med vodstvom, izvršilnim odborom, skupščino, nadzornim odborom, tožilcem in razsodiščem. Čeprav so organi zbornice  neodvisni pri svojem delovanju, morajo biti povezani preko pravnih aktov in osebnih stikov. Povezave pa morajo iti tudi širše, torej z Ministrstvom za zdravje, ZZZS, NIJZ ter drugimi zdravniškimi organizacijami in združenji. Zbornica (formalno) sodeluje v pogajanjih za Splošni dogovor, kjer zastopa zasebnike.

Ena najpomembnejših zavez ob prevzemu dolžnosti predsednice je bila, da noben klic ali sporočilo člana ne bo ostal brez odgovora. Vsi, ki so želeli priti na osebni pogovor k meni, so to možnost imeli. Predsedničina odprta vrata so dejansko stanje in simbol za moj način delovanja. Mnoge pobude smo skupaj spremenili v predloge in potem v izvedene projekte. Tudi v obliki delovnih skupin, ki so postale priložnost za najširše možnosti vključevanja članov: skupina za prenovo strokovnih izpitov, promocijo cepljenja, za preprečevanje nasilja, mladi zdravniki, zobozdravniki za svojo zbornico in druge. Zelo dejavna je tudi delovna skupina za upokojene zdravnike, ki si prizadeva za izboljšanje njihovih razmer.

Tisti, ki smo člani zbornice že desetletje ali več, vemo, da je zbornico mogoče voditi na več načinov. Pokazali smo, kako si predstavljamo vodenje stanovske organizacije, kako graditi zaupanje do članstva in do javnosti, kako gojiti medsebojno spoštovanje in kako uresničevati obljube in dobre predloge, kar bomo nadaljevali tudi v naslednjem mandatu, če nam ga boste članice in člani zaupali. Vodenje zbornice zahteva celega človeka, ki bo svoj čas in energijo v celoti posvetil tej nalogi. Ne gre le za sposobnost in izkušnje vodenja, ki so potrebne (oboje je zelo zaželeno), temveč tudi za čas, ki ga je treba preživeti v teh okvirih.

V svoji predstavitvi namenoma nisem naštevala točk programa, želela sem le prikazati, kako je zbornica zaživela in delovala v času tega mandata. To je hkrati napoved našega delovanja v prihodnjem mandatu. Povezanost, spoštljiv medsebojni odnos, izjemna pripravljenost za sodelovanje in premagovanje težav so ključni za naš načina dela. V vsebinskem delu pa si bomo prizadevali za še večjo vlogo zbornice pri uveljavljanju kakovosti in varnosti v slovenskem zdravstvu in skrbeli, da zdravniška zbornica ostane stabilna poklicna organizacija z jasnimi stališči in s trdno zavezo delati dobro ter nuditi vsestransko profesionalno in kolegialno pomoč svojim članom.

Ko napovedujemo, da želimo nekaj spremeniti, je treba je imeti tudi odgovor na  ključno vprašanje – kako to narediti. Imamo znanje, izkušnje in voljo, da tudi v novem mandatu uresničimo naše skupne načrte. Še naprej smo pripravljeni delovati v smeri, da zdravniška zbornica ostane stabilna poklicna organizacija z jasnimi stališči in trdno zavezo nuditi vsestransko pomoč svojim članom, kar je osnovna naloga zbornice.

Vrata so odprta za vse, ki se nam želite pridružiti in sodelovati.

Zdenka Čebašek-Travnik s sodelavci