Košarica zavarovanja ali košarica dobička?

Že dolgo časa je znano, da družbena neenakost vodi k večji obolevnosti manj premožnih prebivalcev in nasploh k večji smrtnosti med njimi. To si raziskovalci razlagajo z učinki dolgotrajnega kroničnega stresa, ki so mu bolj izpostavljeni revni. Pred kratkim so objavili izsledke dveh ameriških študij, ki se ukvarjata z vprašanjem, kako različna oblika zavarovanj vpliva na preživetje pri dveh malignih obolenjih: glioblastomu in tumorjih testisa. Rezultati so zelo pomenljivi. Pri ljudeh, ki nimajo zavarovanja ali pa imajo nacionalno socialno zavarovanje Medicaid, odkrijejo tumor kasneje, se pravi, ko je večji, kot pri tistih pacientih, ki imajo urejeno privatno zavarovanje. Z večjim tumorjem je seveda povezano tudi slabše preživetje. Pri glioblastomu so tudi odkrili, da se je trend preživetja od leta 2007 do leta 2011 izboljšal le pri privatno zavarovanih, pri Medicaid zavarovancih in pri nezavarovanih pa se preživetje v teh petih letih praktično ni izboljšalo.

V razmisleku, ki je sledil tema dvema študijama so strokovnjaki zaključili, da strogo omejevanje problematike raka na biološko, biokemično in farmacevtsko znanost ni dovolj za uspešen boj proti raku. Prepričani so (Američani!), da bi morala biti adekvatna zdravstvena oskrba neodtujljiva človekova pravica. Zapisano je pomembno vedeti v luči poplav novih predlogov zdravstvene reforme, ki jih piše poleg desnih političnih strank tudi Zdravniška zbornica Slovenije skupaj z »eminentnimi« slovenskimi ekonomisti.

Tisti, ki je spremljal predloge reform, je lahko zapazil kar nekaj stičnih točk v teh »samostojnih« in »neodvisno« pripravljenih reformnih programih.

Omenil bom le eno in sicer to, da vsi ponujajo različne košarice zdravstvenih storitev. Prva oziroma splošna je »bolj zdravstveno vredna”, druga, oziroma več njih pa je “manj zdravstveno vrednih”. V prvi, glavni košarici so tudi storitve povezane z malignimi boleznimi. Ampak… Glavna poanta košaric, ki je dobro prikrita, ni njihova vsebina oziroma določitev katere zdravstvene storitve bodo vsebovale. Poanta košaric je, da bodo za te košarice »tekmovale« različne privatne zavarovalnice. To bo njihovo lovišče, lovile bodo pa profite. Tu lahko samo pritrdim razmišljanju Dušana  Kebra, ki pravi, da so v manjvrednih košaricah priložnosti za ustvarjanje dobička. Te košarice bodo nekaj stale in nikar se ne slepimo sami: v primeru uveljavitve različnih košaric bomo zavarovanci prej ali slej začeli izbirati med tistim, kar bi v imenu zdravja zares potrebovali in tistim, kar si bomo v imenu denarja lahko privoščili. Revnejši med nami bodo skozi čas neizogibno dobili slabšo in zakasnelo zdravstveno oskrbo. Manj premožnim bodo tudi pri nas odkrili tumorje kasneje. Spremembe bodo sprva neopazne, kasneje pa se teh stvari zakonsko več ne bo dalo popraviti. Takoj ko spustiš v igro nekoga, ki zasleduje dobiček, se ga ne boš več znebil. Kajti, hudič te prepriča, da dela vse to le v tvojo korist.

Američani vedo, da imajo predrag in neučinkovit zdravstveni sistem, nekateri ekonomisti celo odkrito govorijo, da jim konkurenca med ponudniki zdravstvenih storitev in ponudniki zdravstvenih zavarovanj ni prinesla nič dobrega. Obstoječ neučinkovit sistem bi radi spremenili, a jim to zaradi močnih lobijev ne uspeva najbolje.

Slovenci pa rinemo iz relativno dobrega zdravstvenega ustroja, ki si ga Američani samo želijo, v slabšo obliko, kakršne se hočejo Američani znebiti.

Ali drugače. Winston Churchilla, ki je svoj čas povedal o Američanih, da izberejo najboljšo rešitev potem, ko so poskusili vse ostale, bi o Slovencih in o sprevrženih težnjah na področju zdravstvene politike najbrž rekel: Slovenci in zdravstvo…ah, nima smisla.

In da ne pozabim. V družbi, kjer je večja neenakost, so slabšega zdravja tudi bogati.