Program  dr. Zdenke Čebašek-Travnik

Odločitev

Aprila 2015 sem v naši reviji ISIS objavila prispevek z naslovom Opravičujem se (“j’accuse”), ki je naletel na dober odziv kolegov in drugih bralcev. Kmalu zatem smo se v skupini zdravnikov odločili ustanoviti »nekaj« zunaj obstoječih zdravniških organizacij, da bi lahko resnično pomagali kolegom v stiski. Naše dotedanje izkušnje so bile, da Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu zbornica) ne nudi takšne pomoči, kot bi jo zdravniki in zobozdravniki, ki se znajdejo v stiski, želeli in potrebovali.

Po neuspelih majskih volitvah sem na pobudo kolegov sprejela odločitev, da kandidiram za predsednico zbornice. K takšni odločitvi so pripomogla tudi številna mnenja in izjave, da me bodo na volitvah podprli, da zaupajo v moje sposobnosti in so prepričani, da bom dobro vodila zbornico. Tudi sama menim, da bi zbornici znala dati nov zagon, bolj privlačno vsebino in storitve, ki jih člani pričakujemo in potrebujemo.

Timsko delo

V maju 2016 smo začeli skupni »projekt ZZP« – Zdravniki za profesionalizem ali Zdenko za predsednico, kot ga je hudomušno in motivacijsko poimenovala ena od kolegic. Gre za majhno skupino zdravnikov, ki se skorajda ne bi mogli bolj razlikovati med seboj; z njihovim dovoljenjem jih predstavljam (po abecednem redu):

  • prim. Darja Boben-Bardutzky, dr. med., spec. psihiatrije
  • dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med., spec. psihiatrije
  • prof. dr. Eldar Gadžijev, dr. med., spec. kirurgije, višji svetnik, znanstveni svetnik
  • Iztok Kos, dr. med., spec. patologije, MBA
  • prim. mag. Irena Manfredo, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa
  • prof. dr. Živa Novak Antolič, dr. med., spec. porodništva in ginekologije
  • izr. prof. Bojana Pinter, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, mag. ekon. in posl. ved
  • Matej Praprotnik, dr. dent. med.
  • izr. prof. dr. Maja Rus Makovec, dr. med., spec. psihiatrije, svetnica

Naše delovanje je bilo že od začetka zastavljeno kot timsko delo, v medsebojnem spoštovanju in dopolnjevanju. Pri pripravljanju programa za kandidaturo smo opravili veliko pogovorov in pisnih stikov s kolegi, ki smo jim zaupali.

Skupina ZZP se je maja 2016 odločila, da svojo vizijo in program delovanja predstavi v publikaciji z naslovom Stebri zdravništva – profesionalizem nas povezuje. Člani ZZP smo soavtorji, izdala pa sem jo v samozaložbi. Z objavljenimi besedili želimo spodbuditi razprave in posledične spremembe v naših medsebojnih odnosih, ne glede na izid volitev.

Pri pripravi kandidature nas je ves čas vodila misel, kako preurediti zbornico, da jo bomo spet lahko vzeli za svojo vsi člani, tako zdravniki, kot zobozdravniki. Medtem ko vizija sledi cilju »zbornica za vse zdravnike in zobozdravnike«, program podaja tudi nekaj odgovorov na dve temeljni vprašanji:

  • ali se zbornica lahko izkaže kot koristna, uporabna in prijazna ustanova za vse njene člane?
  • Ali zbornica lahko sproži resnične spremembe v zdravstvenem sistemu?

7 točk programa

Osrednje misli programa za kandidaturo smo strnili v sedem točk, ki jih predstavljam kot kandidatka za predsednico Zdravniške zbornice Slovenije:

1. Izboljšanje pogojev dela in medosebnih odnosov bo prednostna naloga novega vodstva.

Aktualna zdravniška stavka je že v prvih dneh razkrila, da smo zdravniki izkoriščana delovna sila, ki omogoča, da zdravstveni sistem ni razpadel že prej. Zaslužki iz obveznega prekomernega dela, ki se tako radi prikazujejo v javnosti, ne morejo nadomestiti niti počitka, niti družinskega življenja. Zato ne čudi, da je med zdravniki toliko izgorelosti, ki že dolgo ne velja več za osebno šibkost, temveč je posledica nasilja, ki ga nad zaposlenimi izvaja delovno okolje. Slabe pogoje dela pa ponekod dodatno otežujejo še zelo slabi medosebni odnosi, ki se kot nalezljivi agens širijo v vsa delovna okolja. Tudi v našo zbornico in njen odnos do članstva, kar vodi do nezaupanja in apatije. Zato ne čudi, da spomladanske volitve niso uspele. Kot predsednica zbornice bom naredila vse, da s pozitivnimi spremembami začnemo takoj in “doma”, to je znotraj zbornice. S spoštljivimi in odkritimi medsebojnimi odnosi se bomo lotili tudi nepravilnosti v lastnih vrstah in pomagali kolegom, ki jih bodo razkrivali v svojih delovnih okoljih. Posebno skrb bo namenjena zdravnikom splošne in družinske medicine vse do ureditve njihovih razmer v vseh delovnih okoljih.

2. Zbornica naj zaživi z združenimi močmi, zobozdravnikom omogočimo enakopravnost in avtonomijo.

Pod mojim vodstvom bodo vsi člani imeli priložnost za sodelovanje v zadevah, ki se jih tičejo: odločanje o o višini članarine, o obveznosti članstva v ZZS, o avtonomiji zobozdravnikov, zmanjševanju birokracije in drugih pomembnih nalogah zbornice. »Politika« zbornice se bo najprej usmerila v izpolnjevanje pričakovanj in potreb zdravnikov in zobozdravnikov: kaj pričakujejo od vodstva, kaj do zaposlenih v zbornici, kako naj bi se ti odzivali na vprašanja in prošnje za pomoč. Mnenje članstva želimo dobiti v začetku novega mandata, spletna anketa z vprašanji je že v pripravi. Poslovanje zbornice v odnosu do članstva je treba izboljšati takoj. Preštevilna so sporočila članov, ki so se na »našo« zbornico obrnili po nasvet – pravni, karierni ali kakšen drugačen, pa so bili odpravljeni na kratko, brez vsebinskega odgovora ali kar je še slabše, brez vsakega odgovora. Nobeno vprašanje člana ne sme (in ne bo) ostalo brez odgovora, ki bo moral biti podan najkasneje v dveh tednih. Le zadovoljni člani, ki čutijo pripadnost zbornici, so dovolj močna sila, ki se lahko uspešno bori za boljše delovne pogoje in primeren status v družbi. Pri tem je nujno sodelovanje vseh zdravniških organizacij in tudi združenj pacientov, da bomo dosegli skupni cilj – učinkovit in vsem dostopen javni zdravstveni sistem.

3. Preglednost delovanja zdravniške zbornice mora postati stalnica.

Slaba preglednost delovanja je ena od šibkih točk sedanjega vodstva. Kje in koliko informacij o delovanju zbornice lahko dobi vsak član zdaj? Spletna stran na nekaterih delih ni posodobljena že dalj časa. Nikjer ni organigrama, iz katerega bi lahko razumeli delovanje vseh organov zbornice in tudi naloge redno zaposlenih. Niti na intranetnih straneh ni mogoče najti nobenega finančnega poročila, kakor tudi ne zapisnikov skupščinskih sej od 17.12.2014 dalje (…). S kakšnim razlogom so takšne pomembne informacije dostopne samo nekaterim članom? Kot predsednica zbornice bom poskrbela za sprotno objavo vseh relevantnih informacij za člane, odprta bo možnost za pridobitev poročil o delu organov zbornice. Zavezujem se, da bo komunikacija med vodstvom zbornice in vsemi njenimi člani potekala spoštljivo, hitro in učinkovito. Za ta namen pripravljamo tudi možnosti spletne komunikacije, ki ne bo odprta za splošno javnost, temveč predvsem za vprašanja in probleme, ki jih moramo najprej razrešiti zdravniki in zobozdravniki med seboj, znotraj zbornice. Z vso resnostjo se bo obravnavalo tudi anonimne pobude, ki se nanašajo na razkritja nepravilnosti (žvižgači). Zdravniška zbornica bo pod mojim vodstvom bolj odkrito delovala na področju organizacijske kulture in zagotavljanja varnosti pacientov. Za učinkovito odpravljanje napak in uveljavitev potrebnih sprememb bomo pripravili posebno »klinično pot« za obravnavo napak in odklonov, kjer bo jasno določeno, skozi katere organe zbornice mora iti posamezni predlog in v kolikem času mora biti uresničen. In še navidezno manj pomembna točka preglednosti delovanja: v kolofonu revije ISIS bo jasno napisano, kateri prispevki in rubrike se honorirajo in na kakšen način.

4. Profesionalizem naj domuje tudi v hiši slovenskega zdravništva.

Profesionalizem doslej ni bil med prioritetami zbornice. Pa bi moral biti, če želi zbornica uresničevati svoje poslanstvo v odnosih do članstva in tudi v odnosih do pacientov in javnosti. Gre predvsem za medsebojno spoštovanje, enakost in poštenost. Slednje se nanaša tudi na razkritja nepravilnosti, ugotovljenih ob različnih aferah v našem zdravstvu. Ne bo se več zgodilo, da bi se pomembne ugotovitve iz opravljenih nadzorov prezrle in pozabile, do potrebnih sprememb pa ne bi prišlo. Večkrat se sprašujem, kaj se dogaja v kolektivih, kjer prihaja do ekscesnih dogodkov, ki tako odmevajo v javnosti. Kdo naj bi na te dogodke bil pozoren in kako bi jih lahko preprečevali? Kakšno vlogo ima pri tem zdravniška zbornica? Ali res le nadzorno ali vendarle bolj celostno, v duhu profesionalizma? Sama se zavzemam za slednjo in prepričana sem, da nas je dovolj, ki smo pri tem pripravljeni sodelovati in si dovoliti, da pokažemo tudi svojo človeško, čutečo plat, kultivirano s strokovnim znanjem. Zbornica bo pod mojim vodstvom pripravila in izvedla izobraževanja in delavnice o profesionalizmu, dostojanstvu in etiki (za člane brez kotizacije). Vodili jih bodo zdravniki in zobozdravniki, ki sami nesporno delujejo v duhu profesionalizma in razumejo pomen človekovega dostojanstva.

5. Spodbujajmo sodelovanje med kolegi z različnimi statusi, razvijajmo medgeneracijsko povezovanje in solidarnost.

Tovrstno sodelovanje bo postalo redna oblika delovanja zbornice, ne glede na to, ali so člani zaposleni v javnih ustanovah, kot koncesionarji ali zasebniki ali morda delajo zunaj zdravstva. Podobno velja za sodelovanje med kolegi z akademsko kariero in tistimi, ki so se posvetili pretežno delu s pacienti. Še posebej bom spodbujala medgeneracijsko sodelovanje. V vsakem delovnem telesu zbornice bo zastopan po vsaj en mladi zdravnik (“junior”) in en starejši (“senior”). Starejši zdravniki “seniorji” (ne le upokojenci) bodo povabljeni, da se pridružijo klubu seniorjev, ki ga bomo ustanovili. Seniorji bi lahko poskrbeli za spoštljiv sprejem mladih zdravnikov in jim ponudili prostovoljno tutorstvo ali pa bili na voljo pri vprašanjih strokovnega razvoja ali dajali nasvete tistim kolegom, ki določenih vprašanj ne upajo izpostaviti v svojih delovnih okoljih. Pomembno je, da jim bo zbornica pod mojim vodstvom pokazala, da jih še vedno ceni in želi imeti v svojih vrstah. Pripravili bomo pogoje za lažje vračanje kolegov iz tujine.

6. Pospešimo nujne spremembe v podiplomskem izobraževanju zdravnikov in zobozdravnikov.

Gre za več velikih sklopov vprašanj, med katerimi najbolj izstopata sistema pripravništva in podeljevanja specializacij, ki vedno bolj demotivirata mladi rod slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov. Ti se morajo po diplomi uvrščati na različne »čakalne sezname«. Najprej za pripravništvo. Drugo čakanje, na specializacije, je še bolj nesmiselno. Ob tem, da so razpisi dvakrat letno in da se lahko vsak prijavi le na eno razpisano mesto, določeno število zdravnikov v statusu brezposelne osebe čaka na specializacijo leto dni ali več. To moramo spremeniti. Prav tako kot moramo spremeniti nepravično plačevanje mentorstva s strani pripravnikov zobozdravnikov ali strokovno sporno izključitev psihoterapevtskega izobraževanja iz rednega programa specializacij psihiatrije in pedopsihiatrije. Del uradnega izobraževanja zbornice bodo lahko postale tudi vsebine iz integrativne oziroma funkcionalne medicine. V izobraževanje bomo dodali vsebine, kot so menedžment, zakonodaja, pogodbe, finance, vodenje različnih oblik dejavnosti, pozitivna psihologija in druga znanja za izboljševanje pogojev dela. Zdravniki potrebujemo tudi znanje o tem, kako se postaviti zase, kako prepoznati zlorabe in ustrahovanje na delovnem mestu in kako ustavljati povzročitelje šikaniranja. Igre moči, ki so dnevno »na sporedu« v mnogih delovnih okoljih, je treba spremeniti v poštene in nezlorabljajoče odnose med sodelavci.

7. Zdravniški ombudsman kot nova oblika neodvisne strokovne pomoči zdravnikom in zobozdravnikom.

Zavezujem se, da bo v mojem mandatu poskrbljeno za resnično in potrebno pomoč zdravnikom. Vsi vemo, da je zaradi hudih osebnih stisk umrlo veliko kolegov, bodisi zaradi samomora, bodisi zaradi bolezni, ki so povezane s hudim stresom. Nedvomno si kolegi v stiski želijo pogovora, pri čemer mora biti zagotovljena anonimnost in utemeljeno pričakovanje, da zaradi iskanja takšne pomoči ne bodo dodatno šikanirani. Odgovoriti bo treba tudi na vprašanje, kako bomo poskrbeli za kolege, ki morajo delati 40 let in v zadnjih letih delovne dobe zaradi fizioloških razlogov ne morejo več izvrševati vseh nalog iz svojega delovnega kroga? In kako bomo pomagali mladim kolegom, ki se še ne znajdejo v našem zdravstvenem sistemu, ki ga mnogi označujejo za zlorabljevalskega? Zavezujem se, da bo zbornica v času mojega mandata varovala (tudi s plačano pravniško pomočjo) svoje člane v primerih, ko se bodo srečevali z nesmisli veljavne zakonske ureditve. Več o ideji zdravniškega ombudsmana in njeni uresničitvi je napisano v knjigi Stebri zdravništva.

Vabim vse, ki si želite zbornico po meri članstva, da se nam pridružite. Pišite mi na zdenka.cebasek@gmail.com ali pa sledite moji Facebook strani.